| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.
Milovanka Šilec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Ključne besede: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 1129; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

22.
23.
24.
Osvetljevanje kot predmet geografskega spoznavanja mest (na primeru Kopra)
Vladimir Drozg, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek govori o osvetljevanju mesta in geografski interpretaciji tega pojava. Oblikovanje nočne podobe mesta je pomemben del mestnega imidža. Geografski pristop k spoznavanju tega pojava se omejuje na vprašanja zakaj se osvetljuje, kako je osvetljeno in kdo osvetljuje. Spoznavanje osvetlitve je prikazano na primeru Kopra.
Ključne besede: geografija, svetloba, osvetljevanje, urbana geografija, mesta, Koper
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 336; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (427,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
NEMATERIALNO NAGRAJEVANJE IN MOTIVACIJA ZAPOSLENIH NA POLICIJSKI UPRAVI KOPER
Nino Kovaček, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Motivirati zaposlene v policiji za učinkovito in uspešno delo v takšnih V preteklih letih so bili v policiji uvedeni številni varčevalni ukrepi po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki so materialno nagrajevanje policistov zelo omejili. Policija se v zadnjih letih sooča z vse bolj prefinjenimi in kompleksnimi oblikami kriminala ter z izrednimi dogodki mednarodnih razsežnosti, kot je begunska kriza, hkrati pa kadrov zaradi varčevanja primanjkuje. Vse to povečuje obremenjenost policistov. razmerah je velik izziv. Nematerialno nagrajevanje je način, kako lahko povečamo zadovoljstvo ali vsaj zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih in jih motiviramo kljub omejenim finančnim sredstvom. Z anketo med zaposlenimi na PU Koper smo želeli izmeriti njihovo zadovoljstvo ter raziskati, kateri motivacijski dejavniki so pomembni za njihovo zadovoljstvo in motivacijo. Na osnovi rezultatov ankete in naših ugotovitev želimo oblikovati naše predloge nematerialnega nagrajevanja v PU Koper.
Ključne besede: Motivacija, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo zaposlenih, nematerialno nagrajevanje, policijska uprava Koper
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

26.
KOPER - MESTO OB MORJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Bojana Božič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kulturnozgodovinski razvoj mesta Koper in njegove okolice oziroma zaledja od rimskih časov pa vse do danes. Zgodovinski razvoj tega sprva otoškega naselja, ki je stalo na večnem zgodovinskem prepihu in se zaraščalo s kopnim zdaj pod to zdaj pod ono oblastjo, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisane so gospodarske panoge, ki zaradi obmorske lege in vplivov sredozemskega podnebja krojijo in so krojile življenje na čisto svojstven način, ob vsem tem pa se tod prepletata slovanski in romanski narod, dva jezika in različne navade, ki sooblikujejo kulturni utrip mesta ter nam ob arheoloških in arhitekturnih zapuščinah pripovedujejo svoje zgodbe. Posebej je obravnavan razvoj šolstva, ki je zaradi različnih nacionalnih teženj in trenj pogosto služilo kot orodje v službi oblasti. Izpostavljene so ključne osebnosti s področja literature, slikarstva, zgodovine, glasbe, tudi duhovništva, ki so mesto in življenje v nejm posebej zaznamovale s svojimi deli. V diplomskem delu sta uporabljeni pri delu z viri in literaturo deskriptivna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Koper, kulturna zgodovina, kulturna dediščina, arhitektura, gospodarstvo, šolstvo, znane osebnosti
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

27.
INFORMACIJSKI MODEL OBJEKTOV SKLADIŠČNIH POVRŠIN NA MORJU V SKLOPU ŠIRITVE LUKE KOPER
Mitja Mulec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazan način izdelave informacijskega modela inženirskega objekta – skrajšano BIM. Gre za primer širitve skladiščnega, kontejnerskega terminala pristanišča v Luki Koper. Predstavljene so osnovne definicije pravilnega informacijskega modela in podrobneje razložena njegova izdelava s programom Allplan podjetja Nemetschek. Širitev skladiščnih površin se izvaja na morju, temu primerna je tehnologija gradnje iz montažnih elementov, ki so v kasnejši fazi monolitizirani. V nalogi je podrobneje opisan proces tehnologije gradnje objekta. Izdelan je prenos IFC formata v program SCIA ter izvedena kontrola pretvorbe konstrukcijskega modela v matematični oz. računski model.
Ključne besede: informacijsko modeliranje, BIM, IFC, Allplan, Scia, Luka Koper, inženirski objekti, tehnologija gradnje, montažni elementi, prednapeti beton
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

28.
Analiza varnostnega stanja za območje mesta Koper
Aljoša Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Urbana središča so najzanimivejša z vidika proučevanja kriminalitete. V Sloveniji težko primerjamo urbana območja z razsežnostjo le teh v drugih evropskih mestih. Kljub temu obstaja primerjalno velika razlika med stopnjo kriminalitete v mestih ter na podeželju. Mesto Koper je zaradi svoje strateško pomembne lege ter številne kritične infrastrukture varnostno zanimivo območje. Teoretični del magistrskega dela je namenjen predstavitvi teorij. Povzete teorije so ključne za razumevanje zagotavljanja in ohranjanja varnega urbanega okolja. S tem namenom so prav tako povzeti nekateri predpisi ter podzakonski akti, ki določajo pristojnosti posameznih varnostnih deležnikov pri zagotavljanju varnosti na urbanih območjih. Empirični del je namenjen prikazu analize prijavljenih oz. obravnavanih kaznivih dejanj za izbrano obdobje. Delno strukturirana intervjuja dopolnjujeta analizo podatkov iz geografskega informacijskega sistema ter dajeta celovitejšo sliko o kriminaliteti na izbranem urbanem območju. Splošne ugotovitve kažejo, da se statistično zgodi največ tatvin ter velikih tatvin, veliko je tudi kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari ter ogrožanja varnosti. Območje centra je varnostno precej problematično zaradi prisotnosti številnih ustanov, poslovalnic, uradov, šol idr. Varnostno najbolj problematičen objekt je Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Varnostno moteči so, po mnenju številnih občanov ter predstavnika občinskega redarstva in vodje policijskega okoliša, motorji do 25 km/h. Najspodbudnejša je ugotovitev o izvajanju skupnih patrol policije in občinskega redarstva. Tovrsten ukrep je izjemno dobra prevencija za zagotavljanje dolgoročno varnega in stabilnega urbanega območja.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, urbana območja, Koper, magistrska dela
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 345; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

29.
Eterična olja in njihova antioksidativnost
Petra Gjura, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je pridobitev ekstraktov iz kumine, kopra in listov zelene mete pri optimalnih ekstrakcijskih pogojih, kjer je vsebnost karvona in limonena najvišja. Uporabljeni materiali v raziskavah so mleta semena kumine in kopra ter mleti posušeni listi zelene mete. Uporabili smo več različnih tehnik ekstrakcije aromatičnih olj in biološko aktivnih komponent iz rastlinskih materialov za uporabo, tako konvencionalne kot superkritične ekstrakcije. Izvedli smo Soxhlet in ultrazvočno ekstrakcijo. Kot topilo pri Soxhletu smo uporabili 100 % metanol. Eterična olja smo izolirali s konvencionSlno metodo destilacije z vodno paro po Clevengerju, z visokotlačnimi ekstrakcijami s superkritičnimi fluidi (CO2) v laboratorijskem merilu. Dobljenim ekstraktom smo določili antioksidativne lastnosti z uporabo standardnih metod. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določevali z uporabo DPPH testa in jo prikazali kot % inhibicije, pri čemer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Najvišji % inhibicije je pokazal ekstrakt mete, dobljen s Soxhlet ali ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabili smo še β-karotensko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca, referenčne raztopine in kontrolnega vzorca ter rezultate podali kot % antioksidativne aktivnosti. Diplomsko delo prikazuje študijo povezave med eteričnim oljem, njegovimi komponentami in njihovimi antioksidativnimi učinki. Ekstrakte smo kvalitativno in kvantitativno ovrednotili na vsebnost komponent v ekstraktu (eteričnem olju), s poudarkom na vsebnosti karvona in limonena. Sestavo eteričnih olj ter karvona in limonena smo identificirali s pomočjo ustreznih standardov substanc in jih kvantitativno ovrednotili z metodo eksternega standarda s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Rezultati sestave kažejo na višjo vsebnost D-Limonena in α-Terpineola v meti, D-Limonena in D-Carvona v kumini in D-Limonena, D-Carvona in Apiola v kopru. Za določevanje vsebnosti hlapnih komponent v ekstraktih je bila uporabljena gravimetrična metoda, določili pa smo tudi vsebnosti totanih fenolov v ekstraktih. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov smo podali v miligramih galne kisline na gram ekstrakta ter na gram materiala. Določili smo povezavo med eteričnim oljem in njegovimi komponentami ter antioksidativnimi učinki, ki blagodejno vplivajo na življenje ljudi.
Ključne besede: meta, kumina, koper, eterična olja, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, totalni fenoli
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 853; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

30.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Ključne besede: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 408; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (212,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici