| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
POMORSKI KONTEJNERSKI TRANSPORT V SEVERNOJADRANSKIH LUKAH
Mihaela Fras, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Razvoj transportne tehnologije stremi k oblikovanju večjih tovornih enot in unitiziranju tovora, kar prinaša racionalizacijo transportnega procesa. Unitiziranje je poenotenje tovora z uporabo standardnih transportnih in manipulacijskih enot (kontejnerjev in palet) (Ogorelc 2004, 77). Pomorski kontejnerski transport igra pomembno vlogo v svetovni trgovini. Cilji kontejnerizacije so: • Združevanje kosovnega tovora v večje transportne enote, ki omogočajo transport od »vrat do vrat« (brez razformiranja tovora). • Varna, hitra in racionalna manipulacija in transport tovora. • Optimizacija izkoristka transportne infrastrukture in suprastrukture. • Povečanje tehničnih, tehnoloških in ekonomskih učinkov pri izvajanju transportnih storitev. Najpomembnejše ugotovitve diplomske naloge so: • Severnojadranske luke imajo dober geografski položaj, vendar manj razvito zaledno transportno infrastrukturo. • Pretovor kontejnerjev v vseh izbranih lukah narašča, upad je le v letu 2009, zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti. • Luka Koper je leta 2010 v pretovoru kontejnerjev prevzela vodilno mesto med severnojadranskimi lukami. • Zmanjšana gospodarska aktivnost je v letu 2009 nekoliko bolj prizadela velike severnoevropske luke. • V opazovanem obdobju (od 2005 do 2010) je skupni pretovor severnojadranskih luk v primerjavi s severnoevropskimi hitreje naraščal.
Ključne besede: Ključne besede: kontejnerizacija, kontejnerske ladje, pomorski kontejnerski transport, pretovor kontejnerjev v severnojadranskih lukah, pretovor kontejnerjev v Luki Koper.
Objavljeno: 25.01.2012; Ogledov: 1924; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (551,85 KB)

14.
Poslovna politika v funkciji uspešnosti poslovanja Luke Koper
Tomaž Lotrič, Ratko Zelenika, Tina Velenšek, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: S procesom globalizacije in mednarodnega povezovanja je prepletena tudi Slovenija, oziroma Luka Koper. Obstoječe in načrtovane povezave s srednjo in vzhodnoevropskimi državami preko pristanišča v Kopru predstavljajo pomembno priložnost za celotno slovensko gospodarstvo. Tako ima Luka Koper, kot največje vozlišče pomorskega, železniškega in cestnega prevoza v Sloveniji, pomembno vlogo v prevozni verigi blaga. Leži na najkrajši prevozni poti, ki povezuje srednjo in vzhodno Evropo z državami Sredozemlja in državami Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda. Pri tem pa članek podaja možnosti razvoja Luke Koper iz predpostavk poslovne politike. Na težnji nadaljnjega trajnostnega razvoja ob učinkoviti normativni ureditvi dejavnikov uspešnosti proizvodne politike, kadrovske politike in viziji tržne politike, kot sodobne luke za srednjo in vzhodno Evropo. Pri tem pa ob zavisti ekološke politike podjetja in regije ter ob profitabilni finančni politiki vzpostaviti razvojno politiko Luke Koper v celostni logistično distribucijski center širše regije.
Ključne besede: poslovna politika, proizvodna politika, kadrovska politika, tržna politika, ekološka politika, finančna politika, razvojan politika, Luka Koper
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1337; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

15.
UPRAVLJANJE S TVEGANJI V BANKI KOPER D.D. S POUDARKOM NA OBRESTNEM TVEGANJU
Nataša Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Po svetu se bančni trg sooča z nepredvidljivimi spremembami, ki so povezana s tveganji. V zadnjih letih so se na tem področju dogajale velike spremembe, posebno v Sloveniji, ko je postala enakopravna članica Evropske unije. Poleg večje konkurence, ki jo je prinesel ta dogodek, so banke izpostavljene tudi večjim tveganjem na področju kreditnega, tržnega, likvidnega in obrestnega tveganja. Osrednja naloga bank je deponiranje denarja svojih komitentov ter posojanje tistim, ki denar potrebujejo. Pri svojem delu se tako srečuje s tveganjem, da ne bo ustvarila dobička. V kolikor banka ne prepozna in ne reagira pravočasno, jo lahko pripelje v likvidnostne težave. Zato mora sproti ocenjevati in meriti tveganja ter pripraviti postopke za njegovo obvladanje. Namen diplomskega seminarja je opisati tveganja, ki so prisotna pri bančnem poslovanju, s posebnim poudarkom na obrestnem tveganju Banke Koper, ki za zavarovanje pred njim uporablja različne finančne instrumente, kot so terminska obrestne mera, obrestna zamenjava in obrestna opcija. Da bi se čim bolj pripravili na obrestno tveganja pa v Banki Koper sproti ugotavljajo in merijo tveganja, izvajajo razne izračune, stres teste, kontrole, nadzore, poročanja ipd.
Ključne besede: Banka Koper, obrestno tveganje, finančni instrumenti, Basel I., Basel II., Basel III., finančni trg.
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 891; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

16.
INTERNETNO BANČNIŠTVO IN NEVARNOSTI
Luka Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali elektronsko bančništvo in storitve v elektronskem bančništvu, med katere spadajo plačilne kartice, bankomati, mobilno bančništvo in storitev, v katero smo se najbolj poglobili, internetno bančništvo. Spoznali smo njegove prednosti in slabosti ter koristi, ki jih imajo banke in komitenti. V sklopu internetnega bančništva smo pregledali tudi varnostne vidike in spoznali nekatere najpogostejše nevarnosti in grožnje, ki pretijo na uporabnike te storitve, in načine, na katere se pred njimi zaščitimo. V nadaljevanju smo spoznali razvoj internetnega bančništva na našem območju in predstavili ponudbo vseh bank na slovenskem. Diplomsko delo smo podprli s primerom in s predstavitvijo Banke Koper d.d., kjer smo podrobno spoznali vse njihove storitve. Banke morajo slediti novim trendom poslovanja, saj na trgu vlada hud boj za stranke, prednost pred konkurenco pa dobiš in obdržiš le, če si vedno korak pred njo. Investicije v nove načine poslovanja in iskanje ustreznih informacijskih rešitev so torej nujne in upravičene.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, bankomatii plačilne kartice, mobilno bančništvo, varnost, grožnje, digitalni podpis, Banka Koper d.d.
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 987; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (945,54 KB)

17.
VIRI KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA FINANCIRANJA BANK V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZI
Mirela Ljubijankić, 2013, diplomsko delo

Opis: Banke se morajo z namenom opravljati svojo primarno dejavnost kreditiranja, zadolževati in tako pridobivati vire kratkoročnega ter dolgoročnega financiranja preko svojih komitentov in preko tujih ter domačih bank z depoziti, s krediti, z lastnim kapitalom, z izdajanjem vrednostnih papirjev in pri centralni banki. Pred krizo so slovenske banke pridobivale vire financiranja predvsem z naslova bančnega sektorja in tako preko tujih virov, danes pa se usmerjajo zlasti k virom financiranja z naslova lastnih depozitov, torej h kratkoročnejšim virom financiranja. Slovenske banke so tako od pričetka krize do danes uspele znižati svojo izpostavljenost do tujih in domačih bank in se usmerile v pridobivanje virov financiranja z naslova vlog nebančnega sektorja in s strani Evrosistema.
Ključne besede: viri financiranja, viri kratkoročnega financiranja, viri dolgoročnega financiranja, slovenski bančni sistem, Banka Koper, d. d.
Objavljeno: 27.03.2014; Ogledov: 582; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

18.
Izgradnja III. pomola Luke Koper
Bojan Petrovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Edino pomorsko tovorno pristanišče v Sloveniji, Luko Koper, čakajo novi izzivi. Če želi naše pristanišče ostati med vodilnimi v severnem Jadranu, morajo povečati svoj pretovor. Prejšnja leta so lahko povečevali pretovor z mehkimi ukrepi znotraj podjetja, toda zdaj bo treba opraviti veliki infrastrukturni projekt, ki bo Luki Koper zagotovil nemoteno poslovanje za prihodnost. Že pred časom, ko se je količina pretovora na obstoječi infrastrukturi bližala maksimumu, so v luki s pomočjo vlade Republike Slovenije naredili državni prostorski načrt, kateri je predvideval, da se v pristanišču podaljšata prva dva pomola in da se izgradi nov III. pomol. Toda zaradi mnogih težav se ta načrt še ni uresničil. Ugotovili smo, da trenutno izgradnja pomola ni potrebna. Luka Koper nima dobre transportne povezave z zaledjem, saj trenutna železniška povezava enostavno ne omogoča večjega pretovora. Zaradi gospodarske krize država in Luka Koper nimata dovolj velikih finančnih sredstev za izgradnjo.
Ključne besede: Luka Koper, III. pomol, gospodarska kriza, I. pomol.
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 1739; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

19.
Ilegalne migracije na območju Policijske uprave Koper : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Zorec, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja tematiko ilegalnih migracij na območju Policijske uprave Koper. Opredeljeni so temeljni pojmi, ki se nanašajo na policijsko upravo in policijo kot organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Kot temeljni pojem so predstavljene tudi ilegalne migracije, ki so vir ogrožanja nacionalne varnosti. V diplomski nalogi je večji poudarek na tujcih, ki so bili obravnavani zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo, na tujcih, ki so bili vrnjeni od tujih varnostnih organov, in na tujcih, ki so bili vrnjeni k tujim varnostnim organom na območju Policijske uprave Koper. Prikazan je statistični pregled ilegalnih migracij na območju Policijske uprave Koper v obdobju 2000–2011. S 1. 6. 2011 je prišlo do ukinitve Policijske uprave Slovenj Gradec, Policijske uprave Krško in Policijske uprave Postojna. Ker je prišlo do združitve nekdanje Policijske uprave Postojna s Policijsko upravo Koper, je prikazan statistični pregled ilegalnih migracij skupaj za obe policijski upravi za obdobje 2000–2011. V diplomski nalogi sta predstavljeni tudi organiziranost slovenske policije pri preprečevanju ilegalnih migracij in taktika dela pri varovanju državne meje, ki pa se sproti spreminja in prilagaja varnostnim razmeram in drugim pomembnim informacijam, ki lahko kažejo na morebitne ilegalne prehode in čezmejno kriminaliteto. Nadalje sta predstavljena varovanje zunanje meje, ki ga izvajajo policisti na mejnih prehodih, ter način opravljanja mejne kontrole pri vstopu in izstopu iz države. Varovanje državne meje pa se izvaja tudi na državni meji zunaj mejnih prehodov na kopenski meji (t. i. zeleni meji), vključno z jezeri in rekami, ter na državni meji na morju (t. i. modri meji). 28. 6. 2002 je bila za ciljno krepitev nadzora državne meje ustanovljena Specializirana enota za nadzor državne meje. Organizacijsko gledano, spada pod Generalno policijsko upravo, in sicer pod Upravo uniformirane policije, natančneje v Sektor mejne policije, Oddelek za državno mejo. Z 21. 12. 2007 je prišlo do vzpostavitve prostega prehajanja državne meje oziroma do ukinitve opravljanja mejne kontrole na notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zaradi večje nacionalne varnosti države ter za uspešno in učinkovito odkrivanje in preprečevanje ilegalnih migracij je bilo v okviru policijskih uprav ustanovljenih šest policijskih postaj za izravnalne ukrepe. Za uspešno zatiranje vseh oblik organizirane in čezmejne kriminalitete pa je pomembno tudi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi sosednjih držav. V nadaljevanju diplomske naloge so prikazani tudi problemi v zvezi z ilegalnimi migracijami, med katere sodijo predvsem varnostni, ekonomski, nastanitveni in zdravstveni problemi ter problemi sporazumevanja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, državna meja, mejna kontrola, ilegalni prehodi, ilegalne migracije, preprečevanje, izravnalni ukrepi, PU Koper, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 1036; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (742,26 KB)

20.
Pomen psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja - študija primera v pristanišču Koper
Marko Grabljevec, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili osnovna spoznanja o pomembnosti psihofizične pripravljenosti varnostnega osebja, za učinkovito izvajanje njihovih del in nalog varovanja edinega slovenskega pristanišča. Pri izvajanju ukrepov, ki imajo zakonsko podlago v Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1), je varnostno osebje, vsakodnevno, izpostavljeno posegom v ustavne pravice posameznika. Primerno usposabljanje varnostnega osebja s področja uporabe fizične sile in drugih sredstev, kot so plinski razpršilec in strelno orožje, zmanjšuje možnosti nestrokovnega in nezakonitega ravnanja prav tako pa tudi nesorazmernosti pri izvajanju ukrepov. V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge smo opisali nekaj osnovnih pojmov vezanih na zagotavljanje varnosti v koprskem pristanišču, kot so organiziranost službe varovanja in ostalih subjektov varovanja ter oblike ogrožanja varnosti pristanišča. Predstavili smo dejavnike psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja skozi perspektivo zakonitosti in sorazmernosti uporabe ukrepov za zagotavljanje varnosti. Na podlagi rezultatov ankete zaposlenih v službi varovanja in strukturiranega intervjuja z varnostnim menedžerjem oziroma odgovorno osebo pri imetniku licence, Luke Koper d.d., smo potrdili pomembnost internega preverjanja psihofizičnih sposobnosti za strokovno delovanje varnostnega osebja. Predstavili smo objektivni in subjektivni vidik pomena internega usposabljanja in internega preverjanja psihofizičnih sposobnosti varnostnega osebja Luke Koper. Ugotovili smo, da program usposabljanja sicer ustreza minimalnim zakonskim zahtevam vendar, pa bi bilo potrebno, glede na varnostno specifiko pristanišča, večjo pozornost posvetiti psihofizičnem usposabljanju varnostnega osebja. Izpostavili smo problem razumevanja pomembnosti, ne samo strokovno, ampak tudi psihofizično usposobljenega varnostnega osebja za zagotavljanje varnosti v pristanišču.
Ključne besede: varnostne službe, varnostno osebje, varnostniki, psihofizične sposobnosti, usposabljanja, študije primerov, pristanišča, Luka Koper, diplomske naloge
Objavljeno: 17.04.2015; Ogledov: 632; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (721,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici