| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2953; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

2.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2885; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

3.
PRIMERJAVA KONVENCIONALNE IN SUPERKRITIČNE EKSTRAKCIJE LANENEGA SEMENA
Daša Brumec, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri konvencionalni in superkritični ekstrakciji smo kot material uporabili zmleto laneno seme. Kot konvencionalno ekstrakcijo smo uporabili metode: ekstrakcijo po Soxhletu, ekstrakcijo z etanolom pri povišanih tlakih in ekstrakcijo z ultrazvokom. Superkritične ekstrakcije smo izvedli s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid in propan iz jeklenke v avtoklav skozi nasutje semena pri različnih tlakih in temperaturah ter s pilotno ekstrakcijsko napravo (UHDE) z ogljikovim dioksidom pri tlaku 480 bar in različnih temperaturah. Ekstrakte (laneno olje) smo hranili v embalažah, zaščitenih pred svetlobo v zamrzovalniku. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih smo analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Največji izkoristki pri postopku superkritičnih ekstrakcij s propanom in ogljikovim dioksidom so bili dobljeni z uporabo propana. S tem smo ugotovili, da je laneno olje bolj topno v propanu. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu je bilo olje najbolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo. Pri superkritični ekstrakciji smo dobili največje izkoristke pri najvišjem tlaku in temperaturi. Tlak in temperatura povečata topnost topljenca v izbranem topilu. Največ vrst maščobnih kislin smo dobili pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu z uporabo etanola. Ugotovljeno je bilo, da so vsi ekstrakti vsebovali znatno nižjo koncentracijo maščobnih kislin od pričakovane.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, laneno seme, laneno olje, superkritični fluidi, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2335; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

4.
IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJE
Urška Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %. S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1785; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
VPLIV PROCESNIH POGOJEV NA EKSTRAKCIJO POLIFENOLOV IZ LISTOV OLJKE (Olea Europaea L) S SUBKRITIČNO VODO
Mateja Grušovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodama konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s subkritično vodo pripravili ekstrakte iz listov oljke. Pri samem eksperimentalnem delu smo se pri konvencionalni metodi ekstrakcije omejili samo na določena topila: vodo ter vodni raztopini etanola in acetona. Ekstrakcije s subkritično vodo pa smo izvajali pri različnih procesnih pogojih: temperaturi, času in tlaku. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in taninov v ekstraktih. Koncentracije fenolnih spojin smo podali na gram ekstrakta ter na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov pa smo določevali po metodi DPPH. Razen tega smo določili tudi optimalne procesne pogoje za ekstrakcijo z obema metodama. Ugotovili smo, da je ekstrakcija s subkritično vodo veliko bolj učinkovita metoda od konvencionalnih metod. Ta metoda ekstrakcije nam daje primerljive ali celo boljše rezultate kot konvencionalni postopki, hkrati pa ohranja značilnosti antioksidantov v ekstraktih in omogoča selektivno ekstrakcijo določenih komponent pri določenih procesnih pogojih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija s subkritično vodo, listi oljke, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1510; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
EKSTRAKCIJA OLJA IZ SEMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE Z ZGOŠČENIMI PLINI IN KONVENCIONALNIMI TOPILI
Aleš Rakovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli ekstrakcijo olja iz semen industrijske konoplje z zgoščenimi plini in konvencionalnimi topili. Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih tehnik na izkoristek ekstrakcije ter vsebnosti maščobnih kislin v konopljinem olju. Superkritične ekstrakcije smo izvedli z zgoščenima plinoma propan ter ogljikov dioksid pri konstantnih temperaturah (50 in 70 °C) ter konstantnih tlakih (200, 300, 480 bar). Ekstrakcije s konvencionalnimi topili smo izvedli po metodi ekstrakcije po Soxhletu (z etanolom, heksanom in petroletrom), ekstrakciji z etanolom pri povišanih tlakih (100 in 200 bar) ter ultrazvokom. Raziskali smo vsebnost maščobnih kislin v konopljinem olju. Analizo vzorcev smo opravili s plinsko kromatografijo.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija z ultrazvokom, ekstrakcija z organskim topilom pri povišanem tlaku, superkritična ekstrakcija, konopljino seme, konopljino olje, superkritični fluidi, umiljenje maščob, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 2982; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

7.
EKSTRAKCIJA BETALAINOV IZ PLODOV RDEČE PESE IN SADEŽEV KAKTUSA OPUNCIJE
Anja Čepin, 2012, diplomsko delo

Opis: Prehrambna in farmacevtska industrija vse bolj stremita k uporabi naravnih barvil, kot so betalaini, saj so v primerjavi s sinteznimi barvili neškodljiva, imajo celo pozitiven vpliv na človeški organizem. Betalaini so zelo raziskalni zaradi intenzivne barve in antioksidativnih lastnosti, ki zmanjšujejo nastanek raka in utrujenost. Znano je, da sta največji vir betalainov rdeča pesa Beta vulgaris in kaktus Opuntia ficus-Indica. V diplomski nalogi smo v plodovih rdeče pese in sadežih kaktusa določali vsebnost betalainov in fenolov s spektrofotometrično metodo. Preverili smo antioksidativno aktivnost ekstraktov s »Photochem-om«. Analize smo izvajali v ekstraktih sveže pese, liofilizirane (liof.) pese in liof. kaktusa. Liof. pesi in liof. kaktusu smo predhodno odstranili vodo s postopkom liofilizacije in stabilizirali vzorce. Sveža pesa vsebuje 85,7 % vode, kar smo določili s halogensko tehtnico. Ekstrakte smo pridobili s konvencionalno ekstrakcijo pri sobni temperaturi brez vpliva svetlobe, s pomočjo vode, acetona in etanola, ter z vodo, etanolom in acetonom z dodatkom stabilizatorja (0,01 % askorbinske kisline in 0,05 % citronske kisline). Ugotavljali smo vpliv svetlobe in dodatka kisline na izkoristek ekstrakcije in vsebnost in stabilnost betalainov.
Ključne besede: rdeča pesa, kaktus Opuntia ficus-indica, konvencionalna ekstrakcija, betalaini, celokupni fenoli, antioksidativnost
Objavljeno: 07.02.2013; Ogledov: 1500; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ ZELIŠČ
Suzana Petek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zelišča, ki uspevajo v naših krajih sem ekstrahirala ter analizirala izkoristek ekstrakcije posameznih delov rastline (steblo, listi, cvet) in vsebnost učinkovin. Analizirala sem ekstrakte klasaste mete, koroške mete, dlakave mete, ožepka, sivke in rimske kamilice. Za pridobivanje ekstraktov sem uporabila dve ekstrakcijski metodi, konvencionalno ekstrakcijo pri kateri sem kot topilo uporabila 96% etanol in sem jo izvajala pri sobni temperaturi in pri 40°C ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri 280 bar in 60°C. Pripravljenim raztopinam ekstraktov sem določila vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov ter antioksidativno aktivnost. Uporabila sem spektrofotometrijo in na podlagi dobljenih absorbanc pri različnih valovnih dolžinah izračunala % antioksidativne aktivnosti in na podlagi umeritvenih krivulj določila koncentracijo skupnih fenolov in flavonoidov. Rezultate sem podala na gram ekstrakta in na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov sem določila z uporabo DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je v raztopinah ekstraktov, ki sem jih pridobila s konvencionalno ekstrakcijo, višja vsebnost učinkovin kot pa v ekstraktih dobljenih s superkritično ekstrakcijo s CO2. Vsebnost komponent je odvisna tudi od dela rastline, več učinkovin je v listih in v cvetu posameznih rastlin kot pa v steblu.
Ključne besede: Meta, sivka, ožepek, rimska kamilica, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1779; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

9.
PROCESI V NEKONVENCIONALNIH SUPERKRITIČNIH FLUIDIH
Tjaša Petrovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti vanilina v zmletih strokih vanilije smo uporabili tri vrste ekstrakcij, in sicer: ekstrakcijo s superkritičnima fluidoma argonom in CO2 pri temperaturah 25 °C, 40 °C in 60 °C ter tlakih 150 bar in 300 bar, ekstrakcijo po Soxhletu in konvencionalno ekstrakcijo, obe s topiloma metanol in etanol. Rezultati kažejo, da dobimo z ekstrakcijo po Soxhletu in konvencionalno ekstakcijo zelo velike izkoristke, tudi nad 50 %, in da so le-ti večji pri topilu metanol, kar pomeni, da je ta primernejše topilo od etanola. Drugače kažejo rezultati pri ekstrakciji s superkritičnimi fluidi, kjer so izkoristki zelo nizki, in sicer okrog 1 % pri argonu in 5 % pri CO2. Dobljene ekstrakte smo raztopili v metanolu in jim merili absorbance pri valovnih dolžinah 228,5 nm (vanilin) in 270 nm (OEV). UV analize so pokazale, da je vsebnost vanilina v ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi, višja kot v ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu ali s konvencionalno ekstrakcijo. Iz tega lahko sklepamo, da so superkritični fluidi veliko bolj selektivna topila. Določali smo topnost vanilina in orto etilvanilina v argonu pri temperaturah 40 °C, 60 °C in 80 °C ter tlakih v območju do 500 bar ter rezultate primerjali s topnostjo vanilina in OEV v CO2. Ugotovili smo, da je pri nižjih temperaturah in tlakih do približno 200 bar topnost višja v argonu. Z dodatnim višanjem tlaka topnost narašča počasneje.
Ključne besede: vanilija, vanilin, orto etilvanilin, superkritična ekstrakcija, konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, topnosti, UV analiza
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1555; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

10.
SEPARACIJA IN ANALIZA TRIGLICERIDOV IZ RAZLIČNIH SEMEN
Klara Bigec, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil z različnimi ekstrakcijskimi postopki iz štirih vrst semen (sončnično, laneno, sezamovo in konopljino seme) pridobiti olja ter določiti vsebnost trigliceridov (TG) in njihove antioksidativne aktivnosti. Ekstrakcijo olj smo izvedli s štirimi različnimi ekstrakcijskimi postopki, in sicer konvencionalno z mešanjem v topilu in na Soxhlet aparatu, kjer smo kot topilo uporabili heksan ter s semikontinuirano superkritično ekstrakcijsko napravo, kjer smo kot topilo uporabili ogljikov dioksid in propan. Ekstrakcije s superkritičnim fluidom CO2 in subkritičnim fluidom propanom smo izvedli pri dveh temperaturah: 40 ºC in 60 ºC, ter tlaku 300 bar. Za posamezno seme smo določili, katera ekstrakcijska metoda prinaša največji ekstrakcijski izkoristek olja. Vsebnost TG v ekstrahiranih oljih smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) –ELSD, antioksidativno kapaciteto za olje topne vzorce pa smo določili s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo največji ekstrakcijski izkoristek olja sončničnega semena (50-55 ut. %). Glede na izkoristke si nato sledijo sezamovo seme (45-50 ut. %), laneno seme (30-40 ut. %) in konopljino seme (25-30 ut. %). Ekstrahirana olja vsebujejo po večini nenasičene trigliceride. Sončnično in sezamovo olje vsebuje gliceril dilinoleat – oleat (LLO), gliceril trilinoleat (LLL), gliceril trioleat (OOO) in gliceril linoleat – dioleat (LOO), torej trigliceride, ki vsebujejo linolno in oleinsko kislino. V konopljinem olju se nahajajo naslednji trigliceridi: gliceril trilinoleat (LLL), gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn) in gliceril dilinoleat – oleat (LLO). Ti trigliceridi vsebujejo največ linolne kisline. Največji delež TG v lanenem olju predstavljata gliceril trilinolenat (LnLnLn) in gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn). Prevladuje torej linolenska kislina. Olja iz teh semen imajo dobre antioksidativne aktivnosti, kar nakazuje na njihovo visoko vsebnost oljetopnih antioksidantov.
Ključne besede: semena, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, subkritična ekstrakcija, olja, trigliceridi, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1218; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici