| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje nad otroki
Mojca Lukančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki je sestavljeno v celoti iz teoretičnega dela. Znotraj tega smo navedli in opisali različne ter najpogostejše oblike nasilja nad otroki, pomoč žrtvam in deklaracijo o otrokovih pravicah. Nasilje nad otroki je pojav, ki se je dodobra razkril v sodobni družbi.
Ključne besede: Nasilje nad otroki, nasilje v družini, oblike nasilja, posledice nasilja, predsodki in stereotipi o nasilju, soočanje in pomoč žrtvam nasilja, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno: 10.03.2009; Ogledov: 4025; Prenosov: 1424
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

2.
OTROKOVE PRAVICE IN PRAVNI VIDIKI TELESNEGA KAZNOVANJA OTROK SKOZI ZGODOVINO
Rok Šatur, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroci skozi zgodovino niso uživali nobenih pravic. Od antike do danes so se pravice otrok sicer nekoliko spreminjale, glavno vodilo vzgoje otroka pa je kljub vsemu bilo telesno kaznovanje. Šele v 20. stoletju so se pojavile prve težnje o ureditvi otrokovih pravic kot posebne skupine, najprej z Ženevsko deklaracijo o otrokovih pravicah iz leta 1924, še posebej pa z Deklaracijo o otrokovih pravicah iz leta 1959. Po tem dokumentu so nekatere države vzele pravice otroka pod drobnogled in jih uredile v svoji notranji zakonodaji. Največji preboj v ureditvi pravic otroka pa je bil dosežen s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki podrobno ureja pravice otroka, hkrati pa ustanavlja Odbor za otrokove pravice, nadzorni organ nad izvajanjem konvencije, kateremu so države pogodbenice dolžne poročati o doseženih ukrepih. Odbor podaja tudi sklepne ugotovitve na ta poročila ter daje priporočila za izboljšanje ali sprejetje novih ukrepov glede pravic otrok. S tem dokumentom, ki je mednarodnopravno zavezujoč, se je nivo otrokovih pravic zelo izboljšal, tudi v Republiki Sloveniji. Konvencija pa si prizadeva tudi za odpravo telesnega kaznovanja otrok, kar ji je v mnogo državah tudi uspelo, velik premik na tem področju pa je bil dosežen tudi v Republiki Sloveniji, z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je definiral tudi fizično obliko nasilja v družini, v bližnji prihodnosti pa naj bi začel veljati Družinski zakonik, ki izrecno prepoveduje telesno kaznovanje otroka. Tako so se v zadnjih dvajsetih letih, po zaslugi Konvencije o otrokovih pravicah, pravice otrok zelo izboljšale, vse več držav pa odpravlja tudi telesno kaznovanje.
Ključne besede: Ženevska deklaracija o otrokovih pravicah 1924, Deklaracija o otrokovih pravicah 1959, Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah 1989, Odbor za otrokove pravice, telesno kaznovanje, odprava telesnega kaznovanja
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 2666; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
DISCIPLINIRANJE OTROK
Sanja Gorjup, 2015, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino smo priča tehnikam discipliniranja otrok, ki so tesno povezane s telesnim kaznovanjem kot edino obliko discipliniranja. Dobro poznana špartanska vzgoja je temeljila na zelo krutih telesnih kaznih in verjeli so, da le tako otrok postane telesno odporen. Slabotne in pohabljene otroke so vrgli zverem. Tudi naši dedi in babice kot otroci niso imeli kaj dosti pravic, v 19. stoletju je še veljala krščanska vzgoja in kaznovanje otrok je bilo uveljavljeno v vseh šolah, palica je bila tako rekoč povsod, kjer so bili otroci. Otrok je človeško bitje, zato ima enake pravice kot odrasel človek. Ker pa sam ne more skrbeti za svoje pravice, mu mora pravo nuditi večjo varstvo, kadar pride do kršitev le-teh. Danes zaščito otrok zagotavlja Svet Evrope, ki sledi ciljem Konvencije o otrokovih pravicah, ter Evropsko sodišče za človekove pravice. Od države do države se pogled na telesno kaznovanje otrok razlikuje. Nekatere dovoljujejo uporabo sile pri discipliniranju svojih otrok, druge postavljajo omejitve, kdaj in v katerih primerih je dovoljena uporaba telesnega kaznovanja kot vzgojnega ukrepa. Pri nas nimamo enotnega zakona, ki bi celovito rešil ali pa vsaj določil meje discipliniranja otrok, kot je to storila Kanada. Veliko staršev meni, da država nima pravice posegati v njihovo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim prepričanjem. Nekateri celo verjamejo, da je klofuta vzgojna in da jim nihče ne more predpisovati načina vzgoje lastnih otrok.
Ključne besede: discipliniranje otrok, telesno kaznovanje, Konvencija o otrokovih pravicah, Družinski zakonik, starševska pravica.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 642; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (700,22 KB)

4.
POSLOVNA IN PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V CIVILNIH ZADEVAH
Maja Doganjič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi je obravnavana ureditev poslovne sposobnosti mladoletne osebe v civilnih zadevah v slovenskem pravnem redu, ki pozna popolno in delno ali omejeno poslovno sposobnost. Slednja je podeljena razsodnim mladoletnim osebam, ki so dopolnile 15 let. Njihova poslovna sposobnost je omejena, ker ne morejo samostojno veljavno sklepati pravnih poslov, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot pomembne za mladoletnikovo življenje. Za njihovo veljavnost je potrebno dovoljenje oziroma odobritev zakonitega zastopnika mladoletne osebe. Zaradi ohlapne opredelitve pomembnih pravnih poslov je v nalogi namenjena posebna pozornost tej zakonski določbi. Izpostavljeno je vprašanje veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopnika, pri čemer smo zavzeli stališče njihove relativne neveljavnosti. V nadaljevanju naloge sledi pregled ureditve procesne sposobnosti mladoletne osebe s poudarkom na postopkih iz družinskopravnih razmerij, ki se vodijo po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka. Pregled obeh vrst postopkov pokaže pomanjkljivo ureditev nepravdnega postopka in vprašljivo subsidiarno uporabo pravil pravdnega postopka v nepravdnem postopku. Ker se je v teh zadevah Republika Slovenija zavezala spoštovati mednarodne dokumente in s tem zagotavljati določene procesne pravice otrokom, je veljavna ureditev analizirana tudi v luči skladnosti s temi dokumenti, pri čemer je vsebina le-teh predstavljena v ključnih točkah. Primerjava je pokazala neskladnost slovenske pravne ureditve z mednarodnimi dokumenti. Naloga se zaključi z analizo ustreznosti ureditve izvršilnega postopka, tako z vidika zagotavljanja pravnega varstva mladoletnim osebam kot z vidika varstva koristi otrok in njihovih pravic v postopku izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki. Ugotovili smo, da po obstoječi ureditvi v postopku izvršbe in zavarovanja mladoletniku ni vedno zagotovljena pravica do sodnega varstva, zaradi česar bi bilo potrebno posebej urediti procesno sposobnost mladoletne osebe v postopku izvršbe in zavarovanja. Kot neprimerna se je izkazala ureditev postopka izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki, saj otroku v teh postopkih ni dana možnost izraziti lastno mnenje, zaradi česar se pod vprašaj postavlja ustrezen nivo zagotavljanja otrokovih koristi v teh postopkih. V nalogi smo se dotaknili tudi predlaganega besedila Družinskega zakonika, ki bi lahko odpravil kar nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti veljavne ureditve obravnavane tematike.
Ključne besede: poslovna sposobnost, procesna sposobnost, mladoletnik, pravdni postopek, nepravdni postopek, izvršilni postopek, Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Družinski zakonik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (954,67 KB)

5.
MIGRACIJSKA PAST: MLADOLETNI MIGRANTI BREZ SPREMSTVA - MED PRIDRŽANJEM IN DEPORTACIJO
Iva Drvarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Mladoletni migranti brez spremstva, katerih število na območju Evropske unije sunkovito narašča in glede na razsežnosti migrantske krize počasi prerašča v enega izmed največjih humanitarnih izzivov od začetka obstoja Evropske unije, spadajo v eno izmed najbolj ranljivih skupin sodobne družbe. Kot taki so glavna tema tega diplomskega dela, v katerem med drugim ugotavljam, da jih v kategorijo posebej ranljivih oseb uvrščata tudi Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Razlogi, zakaj prihajajo v Evropsko unijo, so raznoliki, vendar pa jim lahko skupni imenovalec najdemo v okviru trenutnih svetovnih dogodkov, kot so konflikti na Bližnjem vzhodu in v nekaterih azijskih ter afriških državah, za katere se zdi, da pomembno vplivajo na migracijske tokove. Eden izmed problemov, s katerim se soočajo mladoletniki brez spremstva, je ta, da se pogosto primarno obravnavajo kot migranti in ne kot otroci in glede na to, da so predpisi za zagotovitev zaščite otrok eni izmed najširše ratificiranih in v teh primerih nekako izvisijo, to avtomatsko zniža prag zaščite, ki jim je z njimi zagotovljena. Vse evropske države so ratificirale Konvencijo o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in so s tem prevzele odgovornost za zaščito pravic vseh otrok, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo državljanstvo ali pravni status. Če pridejo ti otroci v Evropsko unijo z namenom zaprositve za mednarodno zaščito, so velikokrat soočeni z dolgotrajnimi azilnimi postopki, rezultat katerih so lahko tudi dalj časa trajajoča pridržanja, včasih v vprašljivih razmerah. V priporu se lahko znajdejo tudi v okviru postopka deportacije in vse skupaj na koncu pogosto tvori začarani krog negotovosti-migracijsko past. Na pot se odpravijo v želji po svobodi in boljšem življenju, na koncu pa postanejo žrtve upravnih postopkov, med pridržanjem in deportacijo. Upravni pripor migrantov je tudi glavna tema, obravnavana v tem diplomskem delu, v katerem ugotavljam, da se izvaja bodisi na temelju azilne zakonodaje, bodisi na temelju zakonodaje, katere predmet so postopki vračanja v države izvora. Pripor mladoletnih migrantov brez spremstva sicer ni izrecno prepovedan, vendar pa mednarodno pravo močno nasprotuje njegovi uporabi in poudarja, da se naj odreja le kot skrajni ukrep, ki traja najkrajši možen čas. Nadalje mora biti pripor nujno potreben, smoteren in sorazmeren z legitimnimi cilji, ki jih zasleduje. Nikoli ne sme biti arbitraren, vsakršne možnosti za njegovo odredbo pa morajo biti natančno opredeljene v zakonih. Glavno vodilo v vseh postopkih, ki se nanašajo na otroke je načelo največje koristi otroka. Kadar ta odkazuje na to, da se naj mladoletnika vrne v državo izvora, imajo države članice to možnost storiti, bodisi v okviru prostovoljne bodisi prisilne deportacije.
Ključne besede: Mladoletni migranti brez spremstva, pripor, deportacija, Evropska unija, Konvencija o otrokovih pravicah, Direktiva 2008/115/ES, Direktiva 2013/33/EU.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (918,51 KB)

6.
INTEGRACIJA BEGUNSKIH DRUŽIN
Nina Babić, 2016, diplomsko delo

Opis: Integracija je dvosmerni proces prilagajanja priseljencev in družbe držav sprejemnice na številnih ravneh; predvsem na ekonomski, socialni, družbeni, kulturni, verski in politični. Diplomska naloga obravnava pravne okvirje, ki so potrebni za zagotovitev socialno-ekonomskih in pravnih pravic za uspešno integracijo begunske družine. Obravnava integracijsko politiko na področju vključevanju begunskih družin v sprejemno družbo, integracijo njihovih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem, vključenost staršev pri njihovem izobraževanju, pravice otrok beguncev brez spremstva, področje združitve družine za begunce ter pomen enotnosti družine pri procesu integracije. Glavni namen diplomske naloge je analiza obstoječega stanja na področju integracijske politike beguncev v družbo in vseh pravnih razsežnosti vključevanja, ki morajo biti zagotovljene za uspešno integracijo.
Ključne besede: integracija, mednarodna zaščita, konvencija o otrokovih pravicah, mladoletniki brez spremstva, združitev družine
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 386; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (622,72 KB)

7.
Otroci brez spremstva v Sloveniji in drugih evropskih državah
Urska Soršak, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci brez spremstva so tisti, ki se nahajajo zunaj matične države brez spremstva obeh staršev, oziroma brez zakonskega ali po običaju določenega skrbnika in so mlajši od 18 let. Predstavljajo eno izmed najbolj ranljivih skupin beguncev oziroma migrantov. Vsi begunci in ne samo otroci, sicer trpijo že zato, ker so daleč stran iz matične države, svoje družine, prijateljev in doma. Soočajo se s travmami in strahom, ki so posledica življenja v izjemno težkih okoliščinah, v pomanjkanju in v preganjanju ter v nevarnosti, ki jim grozi v državi izvora, kot tudi na sami poti v ciljno državo. Navaditi se morajo na popolnoma drug način življenja na drugem koncu sveta, se vključiti v družbo, ki jim je popolnoma tuja in prestati še posebne postopke, da jim je ostanek v tuji državi sploh omogočen. V primeru, ko gre za mladoletnika oziroma otroka, je položaj še toliko težji, saj se nahaja v tuji državi, brez odrasle osebe, ki bi lahko poskrbela za zagotavljanje njegovih koristi in je prikrajšan za zaščito in varstvo, ki ga nudijo starši oziroma skrbniki. Ranljivost pa izhaja seveda tudi iz njegove mladoletnosti, saj se zaradi svoje nizke starosti še ni pripravljen sam soočati s svetom, novo državo, novimi ljudmi, goro postopki in prilagoditvijo na popolnoma novo življenje. Izpostavljeni so različnim negativnim faktorjem, pogosto postanejo žrtve spolnega, fizičnega ali psihičnega nasilja ali celo žrtve trgovine z ljudmi. Do leta 2015 v Republiki Sloveniji nismo imeli izkušenj z večjim številom otrok brez spremstva, saj je bila za večino to zgolj prehodna ne pa ciljna država, ne glede na to pa statistike kažejo, da število otrok brez spremstva pri nas zadnje stoletje močno narašča. Postopki za obravnavo te skupine mladoletnikov so sicer bili v Republiki Sloveniji kljub ne velikemu številu vzpostavljeni, vendar pa so se primeri reševali posamično in ni bilo ustaljene prakse. Ko so se v letu 2015 pričela vstopanja številnih mladoletnikov brez spremstva so pa se v postopkih namenjenih oskrbi tej skupini migrantov, pokazale pomanjkljivosti. V primeru, ko mladoletniki brez spremstva RS nimajo zgolj za tranzitno državo, ampak tukaj tudi ostanejo, jim je namreč potrebno omogočiti participacijo v družbi in normalen razvoj. Oskrba otrok brez spremstva je zelo široko področje in sega na številne resorje, ki morajo biti primerno urejeni. Gre za postopke od postavitve zakonitega zastopnika do zdravstvene oskrbe, vključitve v šolo in nastanitve, zato je potrebna celovita in podrobna pravna ureditev. Temeljni zakoni na tem področju so Zakon o mednarodni zaščiti, Zakon o tujcih in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon o mednarodni zaščiti določa splošna načela, postopke za dodelitev in odvzem mednarodne zaščite, obseg in trajanje, pravice, dolžnosti prosilcev in definira pojme statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite. Zakon o tujcih pa določa pogoje in način vstopa, bivanja in zapustitve tujcev v Republiki Sloveniji. Uporablja se za tujce in za vse osebe brez državljanstva, ne pa za prosilce za mednarodno zaščito in za tujce, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita in za osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji začasno zatočišče. Otroci brez spremstva imajo ob vstopu v Republiko Slovenijo tako dve možnosti. Prva možnost je, da v državi ostanejo brez statusa, kot ilegalni migranti in so nastanjeni v Centru za tujce, dokler se jih ne vrne v njihovo državo izvora. Druga možnost pa jim daje na voljo, da zaprosijo za mednarodno zaščito in počakajo do sprejetja odločitve. Podeli se jim lahko status za določen čas, status subsidiarne zaščite ali trajen status, status begunca in so začasno nastanjeni v Azilnem domu, vsaj za čas, dokler se namestitev ne organizira drugje. Glede na prakso se večina otrok odloči za postopek mednarodne zaščite, ki pa je kompleksen in velikokrat zelo dolgotrajen.
Ključne besede: migracije, mednarodna zaščita, ranljiva kategorija, načelo otrokove največje koristi, azil, žrtve trgovine z ljudmi, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 380; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici