| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 2409; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (464,63 KB)

2.
Prodajalčeva kršitev pogodbe in jamčevalni zahtevki po Obligacijskem zakoniku in Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga
Aleksandra Kalacun, 2012, magistrsko delo

Opis: Nacionalne pravne ureditve, ki urejajo prodajno pogodbo, so različne. Ker pa je kupoprodajna pogodba najbolj razširjen pravni posel, ki se pogosto sklepa v mednarodnem prometu, je smiselno, da imamo poenotena materialnopravna pravila glede prodajne pogodbe v mednarodnem prometu. Mednarodno prodajo blaga ureja Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kjer se prepletajo kontinentalni (civil law) in anglosaksonski (common law) pravnih redi. Slovenski pravni red je del kontinentalnih pravnih redov. Ker pa so med anglosaksonskimi in kontinentalnimi pravnimi redi razlike glede ureditve prodajne pogodbe, bom predstavila razlike kakor tudi podobnosti glede jamčevalnih zahtevkov med slovensko zakonodajo (Obligacijskim zakonikom) ter Dunajsko konvencijo.
Ključne besede: kupoprodajna pogodba, Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kršitev pogodbe, jamčevalni zahtevki, slovensko pogodbeno pravo
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 2688; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (666,42 KB)

3.
UREDITEV MEDNARODNE PRODAJNE POGODBE S POUDARKOM NA NJENEM OBLIKOVANJU
Mitja Pernek, 2012, diplomsko delo

Opis: Mnoge pogodbe temeljijo na mednarodni prodajni pogodbi ter so neposredno ali vsaj posredno povezane z njo, kar priča o tem, da je najpogostejša in najpomembnejša v blagovnem prometu. Bistveni sestavini mednarodne prodajne pogodbe sta :  Stvar  Kupnina Pogodba je sklenjena takrat, kadar se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah. Kupnina mora biti določena ali vsaj določljiva, to pomeni, da mora imeti dovolj podatkov, na podlagi katerih kupnino lahko določimo. Stvar, katero prodajalec prodaja, mora biti v pravnem prometu in obstajati, sicer pogodbe ni mogoče skleniti. Kadar pogodba ne vsebuje kupnine in dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodbe ni mogoče skleniti oz. je nična. Nekatere izjeme veljajo v gospodarskih pogodbah. Za stranki je zelo pomembno vprašanje, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Pri mednarodni prodaji blaga imata namreč kupec in prodajalec sedež v različnih državah, zato je še posebej pomembno vprašanje, kateremu pravu bo podvržena presoja njune pogodbe. O izbiri prava se stranki v prvi vrsti odločata sami v času sklepanja pogodbe. V pogodbo vneseta klavzulo, katera se naj uporabi za presojo njunega pravnega razmerja, s čimer se izogneta negotovostim v zvezi z vprašanjem, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Kadar se stranki o izbiri prava nista dogovorili, v tem primeru ga določi sodišče na podlagi kolizijskih pravil države kjer zaseda sodišče.
Ključne besede: Mednarodna prodajna pogodba, Uncitral, konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga.
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1769; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (407,48 KB)

4.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PO KONVENICIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA IN OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU
Lovro Jurgec, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarski subjekti so v današnjem času vse bolj vpeti v mednarodne gospodarske tokove. Pri tem se pogosto pojavljajo težave, ki izhajajo iz različnih pravnih ureditev posameznih pravnih področij. To pogosto predstavlja oviro pri poslovanju in posledično gospodarskemu napredku, saj se zaradi morebitnih težav, ki izhajajo iz nepoznavanja tujega pravnega reda gospodarski subjekti pogosto ne bodo odločili za poslovanje s gospodarskimi družbami iz tujine. Zaradi tega se v modernem času pojavljajo unificirana pravila, ki znatno olajšujejo poslovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav. Takšno unificirano pravno ureditev na področju prodajne pogodbe predstavlja tudi Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, ki se pri ureditvi posameznih področij pogodbenega prava razlikuje od slovenske pravne ureditve. V diplomskem delu se ukvarjam s primerjavo pravnih ureditev poslovne odškodninske odgovornosti v slovenski pravni ureditvi in v Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, pri čemer se posebej posvetim primerjavi pravne narave odškodninske odgovornosti in obsega povrnitve škode v obeh pravnih ureditvah, saj se ravno v zvezi s tema dvema pojmoma pojavljajo največje razlike med navedenima pravnima ureditvama.
Ključne besede: Poslovna odškodninska odgovornost, Obligacijski zakonik, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, pravna narava poslovne odškodninske odgovornosti, obseg povrnitve škode.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1483; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (410,03 KB)

5.
ZAHTEVKI KUPCA ZARADI NEIZPOLNITVE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Miha Žvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), t.i. Dunajska konvencija, je bila sprejeta 11. aprila 1980 na diplomatski konferenci, ki jo je na Dunaju sklicala Organizacija združenih narodov (OZN). Konvencija vzpostavlja celovito zbirko pravnih pravil v zvezi s sklepanjem mednarodnih prodajnih pogodb, opredelitvijo obveznosti kupcev in prodajalcev ter drugih vidikov pogodb. Če imajo stranke mednarodnega poslovnega razmerja ali samo ena od njih sedež v državi, ki je podpisala CISG, se bo ta konvencija uporabila. CISG velja za gospodarske pogodbe, zato je stopnja aktivnosti, ki se zahteva od posameznih strank višja od običajnih civilno-pravnih ureditev. Posledično to pomeni zahtevo po večji skrbnosti pri izvrševanju pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja. S tem je položaj pogodbenih strank sicer težji, vendar ščiti potrebe gospodarskega poslovanja. Po CISG so obveznosti prodajalca dobava blaga, izročitev listin in prenos lastninske pravice na blagu, ki je predmet prodajne pogodbe. Kupec je zavezan k plačilu kupnine in prevzemu blaga. Kršitev katerekoli obveznosti je treba obravnavati kot kršitev obveznosti strank iz prodajne pogodbe. CISG temelji na enotnem sistemu sankcij, po katerem se jamčevalne in neizpolnitvene sankcije ne ločijo. Značilno je, da se bistvene kršitve pogodbe razlikujejo od nebistvenih, kar pogojuje različne sankcije. V primeru bistvenih kršitev je, pogodbi zvesti stranki, na voljo širši instrumentarij sankcij, pred vsem odstop od pogodbe. CISG v 45. členu opredeljuje pravice, ki jih ima kupec v primeru kršitve obveznosti iz pogodbe s strani prodajalca. Sklicuje se na seznam pravic, ki so opredeljene v členih od 46 do 52, ob tem pa posebej poudarja kumulacijsko naravo omenjenih sredstev z odškodnino, ki jo lahko kupec vedno zahteva skupaj z drugim zahtevkom, predvsem skupaj z odstopom od pogodbe.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, sredstva, s katerimi razpolaga kupec v primeru, če prodajalec krši pogodbo (45. čl. CISG).
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 2305; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (382,20 KB)

6.
VKLJUČITEV STANDARDNIH POGOJEV V POGODBO PO KONVENCIJI ZN O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tadej Arnuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Vključitev standardnih pogojev v pogodbo po Konvenciji ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) povzroča v praksi nemalo težav. To je posledica dejstva, da ni enotnega vodila, ki bi dajalo odgovor na vprašanje, kdaj so standardni pogoji veljavno vključeni v pogodbo. Prav neenotnost povzroča v praksi nejasnosti, ki pa so na področju prava najmanj zaželene. Da bi odpravili nejasnosti zadevno diplomsko delo predstavlja zaokroženo celoto ključnih elementov, ki se nanašajo na vključitev standardnih pogojev v pogodbo. V prvi vrsti se ukvarja s primeri, ki so se že pojavili in so tudi najbolj pogosti v praksi. Vse to z namenom, da se bralec lahko seznani z aktualno sodno prakso in nanje opirajočimi se odločitvami. Ravno sodne odločitve so bile predmet obsežnega avtorjevega raziskovanja z namenom izluščiti najpomembnejše kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za veljavno vključitev standardnih pogojev v pogodbo. Kot izhaja iz avtorjevih ugotovitev, se ti kriteriji razlikujejo od okoliščin primera. Predvsem jezik, način sklepanja pogodbe, praksa med strankama, mednarodni običaji so okoliščine, ki lahko povsem spremenijo zahteve za vključitev splošnih pogojev pogodbo. Čeprav so okoliščine primera zelo pomembne, pa je v diplomskem delu moč najti načelna izhodišča, brez katerih vključitev splošnih pogojev v pogodbo skoraj gotovo ne bo uspešna. Torej ima zadevno diplomsko delo dvojen pomen. Prvi, seznaniti se z osnovnimi zahtevami, ki so potrebne za veljavno vključitev standardnih pogojev v pogodbo. Drugi, skozi prizmo številnih praktičnih primerov, ki so bodisi resnični ali izmišljeni, dati bralcu pogled kako okoliščine spreminjajo zahteve in se tudi seznaniti s temi posebnimi zahtevami za veljavno vključitev splošnih pogojev. Na koncu pa še diplomsko delo ponuja rešitve glede specifičnih vprašanj vključitve standardnih pogojev, kot je npr. konflikt standardnih pogojev, ki zaradi svojih posebnosti zasluži posebno mesto v diplomskem delu.
Ključne besede: standardni pogoji, vključitev, uporabnik splošnih pogojev, kriteriji, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG)
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 736; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (504,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici