SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INDIJSKA KRAJINA (fauvizem in simultani kontrast)
Kim Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom in podnaslovom »Indijska krajina (fauvizem in simultani kontrast)« je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je praktični del vsebinsko vezan na teoretični del diplomske naloge. Slikanje Indijske krajine meni osebno predstavlja spomin na Indijo. Pomembno vlogo pri nastajanju del je imela barva. Po načinu izražanja so se močne in čiste barve približale obdobju fauvizma in simultanemu kontrastu. Namen diplomske naloge je bilo raziskati obdobje fauvizma, spoznati umetnike in njihov način uporabe barve pri slikanju, opredeliti pojem barva ter raziskati, kako barva vpliva na človeka, predvsem iz psihološkega vidika. Želela sem predstaviti barve oziroma njihov medsebojni odnos, ki je se je vzpostavil pri slikanju mojih del ter spoznati simultani kontrast in njegov vpliv na gledalca. Vse to sem povezala z lastnim likovnim ustvarjanjem, ugotovitvami in rešitvami.
Ključne besede: FAUVIZEM, HENRI EMILE BENOIT MATISSE, KRAJINA, OBLIKA, BARVA, SIMULTANI KONTRAST
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2012; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJE
Ines Jankovič, 30, diplomsko delo/naloga

Opis: Pogoji za fotografiranje niso zmeraj najboljši. Zato tudi originali običajno niso optimalni. Vendar so se s pojavom digitalizacije pojavili različni programski pripomočki, ki ta problem optimalnosti, koliko se le da, razrešijo. V diplomski nalogi se skušam osredotočiti predvsem na najustreznejše načine, ki digitalno fotografijo s pomočjo programov za obdelavo fotografij naredijo kvalitetnejšo in čim bolj profesionalno.
Ključne besede: digitalna fotografija, digitalizacija, RAW format, barvna uravnoteženost, svetlobna korekcija, kontrast, histogram, šum
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 10543; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

3.
METODOLOGIJA SPLETNEGA OBLIKOVANJA
Tomaž Geršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Za spletne strani lahko upravičeno trdimo, da so zaradi tehnološkega napredka in vedno večje osveščenosti del vsakdana. Tokrat smo se postavili na drugo stran, na stran snovalcev, kjer si bomo v teoriji in praksi dodobra ogledali nekaj koristnih oblikovalskih prijemov, ki nam bodo pomagali ustvariti prijetnejši izgled in prav gotovo tudi razširili obiskanost. Ta je v spletnem poslovnem svetu še kako pomembna! V okviru diplomske naloge smo izdelali tudi detajlen prikaz izdelave spletne strani, vse od pridobivanja informacij od, v našem primeru, komercialnega naročnika, do finalne postavitve z več različicami, ki se med seboj razlikujejo v majhnih, a ključnih detajlih.
Ključne besede: Spletna stran, spletno mesto, oblikovanje, mreža, navigacija, kontrast, ločljivost, zaslon, barve, barvna shema, tekstura, vzorec, ozadje, tipografija, pisava, besedilo
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1982; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

4.
FOTOGRAFIRANJE Z VISOKIM DINAMIČNIM RAZPONOM
Alfonz Bauman, 2012, diplomsko delo

Opis: Fotografija z visokim dinamičnim razponom omogoča, da se z zajemom večih različno osvetljenih posnetkov ustvari sliko celotnega dinamičnega razpona scene, ki ga z eno fotografijo ne bi bilo mogoče zajeti v celoti. Končen izdelek tako omogoča prikaz podrobnosti na celotni sceni, pa tudi dodatne izrazne možnosti. Seveda obstajajo tudi ovire in omejitve, ki jih je koristno poznati, saj lahko otežijo ali onemogočijo uspešno združitev skupine posnetih fotografij. V digitalni dobi združevanje posnetkov in nekatere bistvene popravke omogoča sodobna programska oprema, kar pot do končne fotografije močno poenostavi in pohitri. Na koncu pa je najbolj pomembno to, da je končna fotografija vizualno privlačnaza gledalca, s sporočilom, ki ga je želel predati fotograf.
Ključne besede: dinamični razpon, fotografija, osvetlitev, scena, kontrast
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 4510; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

5.
VERMEIDEN VON ZWEIDEUTIGKEITEN: ERWERB UND VERWENDUNG DES BESTIMMTEN UND UNBESTIMMTEN ARTIKELS
Benjamin Budja, 2012, diplomsko delo

Opis: In der vorliegenden Diplomarbeit werden zu Beginn die grundlegenden Eigenschaften der Artikel geklärt. Deutsche Muttersprachler erwerben den Artikel im frühen Kindesalter (d.h. etwa ab dem zweiten Lebensjahr), scheinbar mühelos, allein mit Hilfe des sprachlichen Inputs aus ihrer Umgebung. Slowenen, die Deutsch als Fremdsprache lernen, haben dagegen relativ große Schwierigkeiten mit dem Artikelerwerb. Zum einen liegt es daran, dass es in der slowenischen Standardsprache kein Artikelsystem gibt, zum anderen aber auch daran, dass sie verhältnismäßig wenig Kontakt mit deutschen Muttersprachlern haben. Daher spielt der Fremdsprachenunterricht eine wichtige Rolle. Der empirische Teil der Diplomarbeit besteht aus einem von mir und meinem Mentor, dem Ao. Prof. Dr. Teodor Petrič erstellten Test zum bestimmten und unbestimmten Artikel. Mit dessen Hilfe habe ich den Gebrauch der Artikel untersucht. An dem Test nahmen Studierende der Abteilung für Germanistik an der Universität Maribor teil. Im Test wurden zwanzig Situationsbeschreibungen vorgeführt, in denen die Studierenden jeweils den bestimmten oder den unbestimmten Artikel einsetzen mussten. Als Grundlage wurden Bickertons Kriterien (1981: 146ff.) der Identifizierbarkeit und Spezifizität (Hentschel, Weydt: 2003) verwendet. Zum Schluss zeigte sich, dass die Szenen bei denen der Kontrast zwischen Identifizierbarkeit und Spezifizität der Artikel kleiner war, leichter zu lösen waren für unsere Probanden.
Ključne besede: Bestimmter und unbestimmter Artikel, Hentschel & Weydt, Analyse, Kontrast, Identifizierbarkeit, Spezifizierbarkeit
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1388; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
KAKO VIDI BARVNO SLEPA OSEBA
Maja Pliberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava popolno barvno slepoto. V njej so zbrani teoretični podatki in praktične ugotovitve, vezane na barvno slepoto v povezavi z likovno umetnostjo. Sodelovanje z barvno slepo osebo me je pripeljalo do spoznanja, kakšne so barve v njihovem vidu in koliko se razlikujejo od barv, kot jih zaznava oseba z zdravim vidom. Slike, ki to prikazujejo, vidimo v drugačni perspektivi, to je v pogledu barvno slepe osebe. Oko je naš najpomembnejši čutilo, s katerim zaznavamo in si predstavljamo svet, z njim se orientiramo in znajdemo v okolju. Za vidno zaznavo je najpomembnejša svetloba, ki nam daje prvi vtis o stvareh. Z žarki, ki se odbijajo od predmetov, zaznavamo barve, odseve in sence, vse to pa nam prikazujejo svet, kot ga poznamo. Likovne izdelke spoznavamo s čuti, ki so povezovalni sistem med izdelkom in našo zavestjo. Z vidom zaznamo barve ter njihove lastnosti. Pomembne so tri barvne dimenzije – svetlost, barvnost in čistost. S temi dimenzijami spoznamo barvo predmeta, njegovo podobnost z belino in nasičenost barve s sivino. Barvno slepa oseba vidi lastnosti barv drugače. Posledično se likovna dela obravnavajo na osnovi drugačnih barvnih dimenzij. Svoja dela sem prikazala v sivinah, kot jih vidi barvno slepa oseba, ter sivinah svetlostne vrednosti barv.
Ključne besede: barvna slepota, likovni čuti, likovne prvine, svetlo in temno, barvne dimenzije, kontrast.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1397; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
STROJNO-PROGRAMSKI KOMPLEKS ZA AVTOMATSKO FOKUSIRANJE KAMER
Primož Žižek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu najprej opišemo osnovne principe delovanja kamer in podrobneje opišemo sistem leč. V poglavju o metodah za avtomatsko fokusiranje pregledamo načine avtomatskega fokusiranja, pri čemer se podrobneje osredotočimo na metode za izračun kontrasta. Opisano teoretično znanje uporabimo pri izdelavi strojno-programskega kompleksa za avtomatsko fokusiranje kamer, ki predstavlja jedro našega diplomskega dela. Natančno predstavimo zgradbo in funkcionalnost strojnega dela naše rešitve, medtem ko pri programskem delu naše rešitve opišemo ne le njegovo funkcionalnost in implementacijske detajle, ampak tudi razloge za razvoj takšnih metod. Skupno smo razvili in implementirali pet različnih metod za avtomatsko fokusiranje kamer, pri čemer tri metode temeljijo izključno na informaciji o kontrastu v opazovanem območju slike, preostali dve metodi pa informacijo o kontrastu kombinirata z na novo vpeljano metriko za ocenjevanje ostrine v sliki. Vse implementirane metode smo tudi preizkusili, tako kvalitativno kot kvantitativno. Pripravili smo deset različnih scen, na katerih smo izvajali teste. Za posamezni eksperiment smo izračunali napako pri fokusiranju. Rezultate smo zbrali in izračunali povprečno napako in standardni odklon za izbrano metodo fokusiranja kamer. Rezultati so pokazali, da je najboljša metoda fokusiranja tista, ki temelji na kontrastu, izračunanem po metodi RMS (angl. root mean square).
Ključne besede: fokusiranje, ostrina, kamera, avtomatsko ostrenje, razmerje signal/šum, kontrast, Michelsonov kontrast
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 949; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici