| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3046; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

2.
Uporaba okolja tynker v zgodnjem poučevanju programiranja
Martin Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja. Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Ključne besede: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 151; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici