| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 195
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

2.
Alternativni načini zaščite geografskega porekla vina v Sloveniji in Severni Makedoniji : diplomsko delo
Andrej Bitrakov, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite.
Ključne besede: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 380; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Izvrševanje konkurenčnih pravil EU: vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019 : vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019
Filip Lenovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Svobodna konkurence predstavlja enega od temeljev notranjega trga EU. Sistem varstva konkurence temelji na decentraliziranem javnem izvrševanju pravil konkurenčnega prava EU s strani Komisije in NKO. Zaradi nacionalne procesne avtonomije so med NKO nastajale razlike, ki so ogrožale učinkovito uveljavljanje členov 101 in 102 PDEU. Cilj Direktive 1/2019 je odprava razlik in vzpostavitev minimalnih standardov delovanja NKO. Uvodoma je v nalogi predstavljen sistem izvrševanja členov 101 in 102 PDEU s poudarkom na Uredbi 1/2003 in nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih sistema. Analizirane so ključne določbe Direktive 1/2019. V povezavi z njimi se tesno obravnava vloga NKO, predvsem pa se konkretneje predstavi nezavezujoče pravo, ki ga je izoblikovala Komisija in EMKO. Poudarek je dan tudi sodni praksi SEU in ESČP. Ker imajo slednji viri podlago v strokovnem znanju in dolgoletnih izkušnjah, predstavljajo pomembno vodilo državam članicam, za katere je področje konkurenčnega prava še vedno relativna novost. Navsezadnje bo analizirana ureditev javnega izvrševanja členov 101 in 102 PDEU v RS. Ta temelji na ZPOmK-1 in AVK kot organu pristojnemu za konkurenco v RS. Zaradi implementacije Direktive 1/2019 je ureditev v RS obravnavana v luči Direktive 1/2019. Slednjo ima namen implementirati predlog ZPOmK-2, katerega določbe so predstavljene na mestih, kjer le-te prenašajo rešitve Direktive 1/2019 v slovensko zakonodajo. Rešitve, ki jih prinaša Direktiva 1/2019, bodo okrepile NKO za boj proti kartelom, hkrati pa pomembno prispevale k dvigu konkurenčne kulture skozi EU in posledično k še večjemu poudarku na varstvu konkurence in nadaljnjim spremembam zakonodaj držav članic na tem področju. Predlog ZPOmK-2 v večji meri povzema rešitve Direktive 1/2019, vendar še vedno ostaja problematičen z vidika določb o neodvisnosti, saj slednjih ne ureja dovolj transparentno, hkrati pa nekatera vprašanja prepušča v ureditev AVK, kar lahko predstavlja nevarnost za arbitrarne posege, če sam zakon ne vsebuje pravil o mejah dovoljenih intervencij v delovanje AVK s strani državnih organov ali zasebnih subjektov.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčni organi, člen 101 in 102 PDEU, Uredba 1/2003, Direktiva 1/2019, ZPOmK-1, AVK
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Razvijanje in ohranjanje konkurenčne prednosti na primeru slovenskega podjetja
Petra Kirbiš, 2021, diplomsko delo

Opis: Pomen konkurenčne prednosti in njegov vpliv na uspešnost in rast posameznih podjetij se je v zadnjih nekaj letih precej povečal. Podjetja ne glede na njihovo velikost, lokacijo in panogo se morajo s tem dejavnikom soočiti in ga uresničiti. Samo prepoznavanje elementov, ki bi nam pri doseganju konkurenčnega položaja pripomogli, pa lahko predstavlja izziv. Na trgih so konkurence velike, saj obstaja veliko enakovrednih tekmecev, ki proizvajajo in prodajajo izdelke za odjemalce. Pomembno je, da podjetja osvojijo načine, kako to opraviti boljše kot konkurenca, prav tako pa morajo biti pazljivi in se zaščititi pred raznimi posnemalci. Pri tem si lahko pomagajo s strategijami, konkurenčnimi viri ter raznimi izolacijskimi mehanizmi. V diplomski nalogi bomo zgoraj omenjene dejavnike spoznali na osnovi teorije, nato pa spoznano še podkrepili na primeru uspešnega slovenskega podjetja Steklarna Rogaška d. o. o.. Pri tem bomo v aplikativnem delu spoznali sam način poslovanja podjetja ter ugotovili kako jim je skozi pretekla leta uspelo osvojiti konkurenčnost na svetovnem trgu. Na koncu diplomske naloge bomo izpostavili ključne kompetence za doseganje konkurenčne prednosti, ki jih uresničujejo v izbranem podjetju.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčna prednost, trajna konkurenčna prednost, strategije, izolacijski mehanizmi, človeški viri, organizacijski viri
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 291; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV V PODJETJU ARGO D.O.O.
Blaž Klinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uvajanje sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o. je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in na praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili konkurenčni položaj slovenskih podjetij v primerjavi s centralnoevropskimi proizvodnimi podjetji in različne pristope, ki podjetjem omogočajo izboljševanje poslovanja in zagotavljanje kakovosti ter integracijo teh pristopov v sistemu 20 ključev. Nadalje smo predstavili sistem 20 ključev, in sicer smo vseh 20 ključev posebej opisali, prikazali povezave med ključi, 5 nivojski sistem točkovanja teh ključev, tehnike uvajanja in spremljanja sistema 20 ključev, itn.. Nato pa smo predstavili še motivacijo, kot pogoj za uspešno uvedbo sistema 20 ključev in prikazali različne načine motiviranja. V praktičnem delu smo najprej predstavili podjetje Argo d.o.o., njegove izdelke, poslovanje in cilje. Ker je glavno področje diplomskega dela uvedba sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o., smo največjo pozornost namenili tej tematiki. V zvezi s tem smo prikazali uvajanje izbranih 4 ključev, in sicer so se uvajali: - ključ 1: Čiščenje in organiziranje - ključ 5: Hitre nastavitve - ključ 9: Vzdrževanje strojev in opreme - ključ 13: Odpravljanje vseh izgub Pri vsakem ključu smo prikazali, kakšno je bilo začetno stanje v podjetju pred uvajanjem le tega, kakšni so bili ukrepi za izboljšave in kakšni so bili končni učinki uvajanja. V sklepu smo združili temeljne ugotovitve in potrdili trditve oziroma hipoteze, ki smo jih podali na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: Zahteve trga, konkurenca, pristopi za zagotavljanje kakovosti in izboljševanje poslovanja, sistem 20 ključev, motivacija.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 2
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Proizvodni proces in povpraševanje po pvc stavbnem pohištvu : magistrsko delo
Alen Auer, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skozi teoretičen del pojasni postopek proizvodnje stavbnega pohištva ter se osredotoči na dejavnike nakupnega odločanja. V praktičnem delu pa smo s pomočjo primarne raziskave proučili proizvodni proces na obravnavanem podjetju ter pomen kakovosti, cene, nadgradnje izdelkov, konkurence, družbenih dejavnikov in poprodajnih aktivnostih pri kupcih stavbnega pohištva. Dognali smo, da na nakupno odločitev pri nakupu stavnega pohištva pomembno vlogo igrajo popusti, dodatne ugodnosti, ki ob nespremenjeni ceni dvignejo kakovost vgrajenega stavbnega pohištva, ter zaupanje blagovni znamki. Ugotovili smo tudi, da večina kupcev zbere vsaj še eno konkurenčno ponudbo, prav tako pa je kupcem izjemo pomembno, da ima podjetje urejeno servisno službo. Za kakovost končnih izdelkov je pomembno, da je proizvodni proces tehnično dovršen in da je kakovost vgrajenih surovin visoka.
Ključne besede: Proizvodni proces, PVC stavbno pohištvo, analiza trga, nakupne odločitve, povpraševanje, konkurenca.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 0

8.
Konkurenčne prednosti distribucije paketnih pošiljk
Sara Siter, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali področje poštnih storitev ter značilnosti in posebnosti logističnih verig, posebnosti distribucije paketnih pošiljk ter različne vidike in dejavnike konkurenčne prednosti. Proučevali smo, kateri so dejavniki konkurenčne prednosti Pošte Slovenije na področju distribucije paketnih pošiljk. V teoretičnem delu smo predstavili teoretične osnove logistike in distribucije, značilnosti konkurence, organizacijo dostave paketnih pošiljk na Pošti Slovenije in naredili primerjavo dostave paketnih pošiljk Pošte Slovenije v primerjavi s konkurenti, kot so DHL, d. o. o., DPD, d. o. o., in GLS, d. o. o. V aplikativnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali štiri raziskovalne hipoteze in ugotovili, da strokovnost in prijaznost zaposlenih vpliva na izbor ponudnika paketnih storitev. Pri tem smo tudi ugotovili, da je velik delež vseh anketiranih zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih s strokovnostjo in prijaznostjo zaposlenih na Pošti Slovenije. Ovrgli smo hipotezo, da se večina uporabnikov raje odloči za storitev Pošte Slovenije kot pa za uporabo paketomata. Anketiranci se strinjajo, da je lokacija pošte zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za uporabo paketnih storitev, nismo pa uspeli potrditi hipoteze, da se anketiranci odločijo za paketne storitve pri Pošti Slovenije zaradi hitrosti prenosa paketnih storitev.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčna prednost, distribucija, paketne storitve, pošiljka, Pošta Slovenije.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 384; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

9.
Dimenzioniranje jeklenega nadstreška in njegova konkurenčnost na trgu : projektna naloga
Nika Pokeržnik, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Namen zaključnega dela je prikaz izvedbe gradbene konstrukcije s pozicioniranjem izdelka na trgu. V projektni nalogi je v računalniškem programu Scia Engineer 19.1 prikazan postopek dimenzioniranja jeklenega nadstreška za osebna vozila, vključno z izbiro ustreznega materiala in izračunom obremenitev po evropskem standardu Eurocode. Zasnovan nadstrešek zadosti kriterijem tako po mejnem stanju nosilnosti (MSN), kot tudi po mejnem stanju uporabnosti (MSU). Za produkt je izdelan tudi popis del, ki je osnova za pripravo ponudbe. S pomočjo različnih ponudnikov in primerjavo njihovih ponudb je zagotovljena konkurenčnost izdelka na trgu.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklo, statika, nadstrešek, ekonomija, trg, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 492; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vertikalni sporazumi na trgu motornih vozil : magistrsko delo
Iva Černezel, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so podrobno predstavljeni vertikalni sporazumi na trgu motornih vozil in njihovi učinki na konkurenco na notranjem trgu EU. Prikazan je razvoj na področju konkurenčnega prava, ki je botroval k omejitvam vertikalnih sporazumov, predvsem s poudarkom na modernem pristopu, razglašenim s sprejetjem Uredbe št. 2790/1999. Temu je v novelirani obliki sledila Uredba št. 330/2010, ki velja še danes. Predstavljena je uporaba člena 101 PDEU na vertikalne sporazume, zlasti uporaba člena 101 (1) PDEU v povezavi s členom 101 (3) PDEU. Uredba št. 330/2010 obsega skupinske izjeme, ki jih lahko koristijo vertikalni sporazumi in usklajena ravnanja, kadar bi ti sicer zapadli pod domet člena 101 (1) PDEU in s tem omejevali konkurenco na notranjem trgu. Prikazani so pogoji, pod katerimi vertikalni sporazum, kljub določenim omejitvam, ne bo zapadel pod člen 101 (1) PDEU, ampak pod člen 101 (3) PDEU. V magistrskem delu je predstavljena pomembnejša sodna praksa na področju konkurenčnega prava, ki se nanaša na prodajo motornih vozil, vzdrževanje in preprodajo rezervnih delov za motorna vozila, skozi katero se problematika, ki je značilna za sektor motornih vozil, najbolj odraža. Izpostavljena je potrošnikova korist, ki je velik problem še posebej zaradi dejstva, da ta najbolj neposredno vpliva na povprečnega evropskega potrošnika, ki mu ob nakupu motornega vozila stroški njegovega vzdrževanja pomenijo veliko finančno breme. Ravno zato sporazum, ki ima protikonkurenčne učinke in kot tak ne prinaša potrošnikove koristi v zadostni meri, ne more biti deležen posebnih ugodnosti kot vertikalni sporazum, ki jo. Opredeljeno je postopanje tako organov EU kot nacionalnih organov, saj bo, kadar gre za vertikalni sporazum, ki bi lahko imel omejevalne učinke na znaten del trga EU, za postopke zoper podjetja, ki so takšen sporazum sklenila, pristojna Komisija. Na nacionalni ravni, kjer sporazum ne bo imel znatnega vpliva na trgovino med državami članicami, ampak zgolj na trg znotraj ene države članice, bo pristojen nacionalni organ, ki je pri nas Agencija za varstvo konkurence. Predstavljeno je tudi delovanje Agencije za varstvo konkurence skupaj z nacionalnimi primeri, ki jih je na zadevnem področju vertikalnih sporazumov v sektorju motornih vozil do sedaj obravnavala. Skozi analizo vertikalnih sporazumov na trgu je avtorica v magistrskem delu ugotovila, da vse oblike vertikalnih sporazumov na trgu motornih niso skladne s členom 101 (3), kot tudi, da uporaba splošne Uredbe št. 330/2010 ni vedno primerna za uporabo v določenih sektorjih, zlasti kadar so, kot je to sektor motornih vozil, ti podvrženi še posebni ureditvi v posamični (sektorski) uredbi.
Ključne besede: konkurenca, selektivna distribucija, prodaja vozil, vzdrževanje vozil, potrošnikova korist
Objavljeno v DKUM: 14.02.2020; Ogledov: 758; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (592,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici