Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je naprava RumiWatch® zanesljiva za beleženje aktivnosti zauživanja in grižljajev krme pri konjih, saj je primarno namenjena prežvekovalcem. Pred poskusom smo stehtali in izmerili kobile ter izdelali protokol krmljenja, prilagojen vsaki kobili posebej glede na njeno dnevno aktivnost in telesno maso, kjer smo beležili aktivnosti kobil med hranjenjem. Poskus je trajal 10 dni in je bil izveden na štirih kobilah. Kobile smo celoten poskus krmili s senom in peti dan poskusa začeli z uvajanjem koncentrata. V tej študiji smo za konje specifično uporabili različico RumiWatch Converter 7.4.15, ki vključuje možnost »Horse Mode« za preoblikovanje podatkov pri konjih. Statistično obdelavo smo izvedli v programu SPSS, uporabili smo Kruskal-Wallis test za medsebojno primerjavo izbranih kobil glede zauživanja in grižljaji krme. Primerjave med skupinama krmljenja s senom in koncentratom ter dvema urama pred in po krmljenju smo izvedli z Mann-Whitneyjevim U-testom. Rezultati so pokazali, da kobile porabijo 9,08 ure dnevno za samo krmljenje z nizko aktivnostjo zauživanja v zgodnjih jutranjih urah (00.00−8.00) in okoli poldneva (12.00−14.00) ter izrazitimi vrhovi zauživanja v jutranjih (8.00−10.00) in poznih popoldanskih urah (18.00−20.00). Povečano število grižljajev je bilo opaziti ob dodajanju koncentrata. Zaključki raziskave potrjujejo uporabnost naprave RumiWatch v praksi, saj omogoča natančno spremljanje prehranjevalnega vedenja konj.  
Ključne besede: Konji, zauživanje, grižljaji, RumiWatch
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Dobro počutje živali je predpogoj za kakovostno rejo. V Sloveniji še nimamo zakonsko določenih normativov za pogoje uhlevitve konj. Uhlevljeni so v različnih sistemih reje, zato ni znano, kakšno je dobro počutje živali v njih. Namen diplomskega dela je bil oceniti in primerjati dobro počutje športnih konj in konj v ljubiteljskih rejah s pomočjo prosto dostopnega AWIN protokola, ki smo ga dopolnili z določenimi kazalniki iz Welfare Monitoring protokola za konje. Ocenjevanje smo izvedli v desetih športnih rejah, pri katerih so bili konji uhlevljeni le individualno in v desetih ljubiteljskih rejah z individualno in skupinsko uhlevitvijo konj. V ocenah posameznih kazalnikov dobrega počutja med športno in ljubiteljsko rejo nismo ugotovili značilnih razlik, izjemi sta bili relativna zračna vlaga in ocena čistosti napajalnika. Relativna vlaga ni bila ustrezna v nobeni od športnih rej, v ljubiteljskih rejah pa le v 25 % boksov vseh ocenjenih konj. Čist napajalnik je v ljubiteljskih rejah imelo 99 % vseh ocenjenih konj, v športnih rejah pa 83 % konj. Rezultati naše raziskave so bili primerljivi z rezultati drugih študij.
Ključne besede: dobro počutje živali, AWIN protokol, konji, ocenjevanje, kazalniki
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen šport konjskih dirk in problem dopinga dirkalnih konjev. Boj proti dopingu predstavlja svetovni problem v svetu športa. Uporabo dopinga pa ne beležimo samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih, zlasti dirkalnih konjih, za izboljšanje nastopov na športnih tekmovanjih. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene konjske dirke, tako v svetu kot v Sloveniji. Prav tako je predstavljena definicija dopinga, lista prepovedanih snovi in postopkov v športu konjskih dirk, razlogi za doping dirkalnih konjev, postopek nadzora dopinga ter kazni zlorabe le tega. Sledita svetovno zelo odmevna dopinška primera dirkalnih konjev in nekaj primerov dopinga dirkalnih konjev slovenskih športnikov, ki jih je zelo malo in tudi niso medijsko odmevni. Zadnji del diplomske naloge predstavlja empirični del, ki temelji na analizi vnaprej določenih petih vprašanj, ki so bila zasnovana za osebe, ki so povezane s konjskimi dirkami v Sloveniji. Na podlagi zbranih informacij je bilo ugotovljeno, da konjske dirke v Sloveniji niso razširjene, da primanjkuje finančnih sredstev za boljšo organizacijo in izvedbo samih dirk. Ugotovljeno je bilo, da doping v slovenskem konjskem dirkanju ni razširjen, na kar bi lahko vplivalo tudi manjše število doping testiranj. Za izboljšanje problema dopinga bi bilo potrebno izvajati redne doping kontrole tako izven tekmovanj kot na tekmah, ne glede na pomembnost dirke ter dati večji poudarek na pomembnost izobraževanja veterinarjev in trenerjev o zdravljenju in prehranjevanju konj. Prav tako bi bilo potrebno ustanoviti skupni vodilni organ, ki bi urejal celotno protidopinško gibanje konjskih dirk.
Ključne besede: diplomske naloge, doping, dirkalni konji, konjske dirke
Objavljeno v DKUM: 19.01.2021; Ogledov: 1179; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V raziskavi smo ugotavljali intenzivnost in trajanje izločanja stresnega hormona kortizola v slini konj, ob tem pa smo spremljali srčni utrip. Obe metodi veljata za neinvazivni. Delo s konji je potekalo od meseca februarja do konca maja 2018 na kmetiji Kolarič v Obrežu. V poskus smo vključili dva mlada in neujahana konja iz istega hleva – 3 leta staro žrebico slovenske hladnokrvne pasme ter 3 leta starega kastrata slovenske toplokrvne pasme. Sam poskus smo razdelili na predpreizkus in tri faze. V predpreizkusu je potekala habituacija, tako sta se konja navadila na merilno napravo ter sam postopek poskusa. V prvi fazi smo opravili le z lonžiranjem s hlevsko uzdo, v drugi fazi smo uvedli jahalno uzdo z navadno mehko brzdo, v tretji fazi pa še podsedelnico ter sedlo. Lonžiranje, ki je skupno trajalo 30 minut, smo izvajali na prostem, v ograjenem prostoru s travnato površino. Vzorci sline so v času posamezne vaje bili odvzeti 5-krat. Višje vrednosti srčnega utripa so se pojavljale pri hladnokrvnem konju ter so znašale 64,76 min-1, pri toplokrvnem konju 62,46 min-1. Večje razlike smo opazili pri izmerjenih vrednostih izločenega kortizola. Pri toplokrvnem konju so med izvajanjem vaje v prvi fazi znašale 0,105 µg/dl, v drugi 0,111 µg/dl, ter v tretji fazi 0,142 µg/dl. Pri hladnokrvnem pa so bile vrednosti med izvajanjem vaje v prvi fazi 0,076 µg/dl, v drugi 0,114 µg/dl ter v tretji fazi 0,122 µg/dl.
Ključne besede: stres, konji, kortizol, srčni utrip
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1462; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Če rečemo konj, se nam v mislih vedno prikaže velika, prijazna, močna žival z žametnim gobčkom in velikimi, svetlečimi, prijaznimi očmi. Če stegnemo roko, da bi ga pobožali po smrčku, smo malo prestrašeni, boječ se njegovih velikih, kvadratastih zob. Oklevamo tudi, da bi se mu preveč približali, v strahu da bi v napad nepričakovano dvignil prvi nogi. Do te plemenite živali vedno čutimo visoko stopnjo strahospoštovanja. In prav ta psihološki zadržek človeka do konja je že več kot 200 let uspešno uporabljen v policiji. Prvi zabeležen podatek o ustanovitvi konjeniške enote prihaja iz Velike Britanije, širom po svetu leta 1760. Enota je štela 8 konjenikov z nalogo preprečevanja napadov uličnih razbojnikov in njena učinkovitost je bila kmalu potrjena, v veliki meri tudi vsled samega psihološkega vpliva na potencialne kršitelje. Zaradi vidnih uspehov te prve policijske enote je v naslednjih 40-ih letih število policistov konjenikov naraslo kar na 50. (www.met.police.uk/mounted branch) Prav psihološki učinek moči je eden poglavitnejših atributov tudi slovenske policijske konjenice. Preventivna navzočnost policistov konjenikov na mestih, kjer običajno ni drugih policijskih patrulj, je preverjeno učinkovit faktor varnosti. Občani se ob njih počutijo bolj varne in običajno policistom konjenikom zaupajo bolj kot ostalim delom uniformirane policije, saj je občutek pripadnosti človeku, ki upravlja s to plemenito živaljo, bistveno večji od pripadnosti ostalim enotam uniformirane policije, ki že vizualno delujejo bolj represivno. Učinkovitost psihološkega vpliva konjenice pri policijskih akcijah na posameznika, skupino ljudi ali množico je izbran cilj proučevanja mojega diplomskega dela. Že sama pojavnost konjenika s trimetrske mobilne perspektive, ki nam jo ponudi dobro treniran policijski konj, je preverjeno psihološko orodje za učinkovit vpliv na ljudi in s tem učinkovito orodje policije pri zagotavljanju javnega reda in miru in prav to je poglavitni del moje raziskave. Skozi diplomsko delo bom psihološki učinek ter učinkovitost konjenice zaokrožila od razvoja in splošnih značilnosti konj s poudarkom na psiholoških in vedenjskih značilnostih, do učinkovitosti in metod dela konjenice, skozi pravno podlago za delo konjenice, preko psiholoških značilnosti množice ter učinkovitosti konjenice za neposredno delovanje na ljudi ter zaključila s praktično uporabo konjenice pri množičnih kršitvah javnega reda in miru z analizo primera množičnih protestov v Sloveniji konec leta 2012. Pri samem raziskovanju bo cilj tudi vprašanje kako poteka sprememba aktivnosti delovanja Posebne policijske enote (katere sestavni del je konjenica), da v varovanju protestnih množic ne bi prevladovala negativna čustva, jeza in s tem povečanje možnosti spopadov demonstrantov s policijo. Pri pripravi diplomskega dela je bila uporabljena metoda analize vsebine pisnih virov, ki določajo oziroma obravnavajo uporabo službenih konj za opravljanje nalog policije ter intervju s komandirjem Postaje konjeniške policije Ljubljana.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, službeni konji, konjenica, policijska konjenica, posebna policijska enota, javni red in mir, varovanje javnih prireditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 2133; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,62 MB)