SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Model reševanja problematike domov za starejše na ljubljanskem področju
Barbara Primožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija, Evropa in svet se soočajo s staranjem prebivalstva, s staranjem pa se pojavlja vedno večja potreba po institucionalnem varstvu starejših oseb v domovih za starejše. Zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe, ki jo nudijo domovi, je potrebno za dostojno in kvalitetno življenje starejših oseb. Institucionalno varstvo je tudi del nacionalne in evropskih strategij socialnega varstva in predvideva nastanitvena mesta v domovih za 5% delež prebivalstva, starejšega od 65 let. Na širšem ljubljanskem področju je kapacitet v domovih za starejše že sedaj premalo, zato država občasno raspisuje koncesije za izvajanje institucionalnega varstva. V pričujočem delu opisujemo projekt izgradnje doma za starejše, ki ustreza razpisani koncesiji. V domu bodo 103 sobe, nudil bo popolno socialno in zdravstveno oskrbo stopetdesetim osebam. V diplomskem delu predstavljamo postopek prijave na razpis za koncesijo, opredeljujemo organizacijsko obliko dela, kadrovski vidik, terminski plan izgradnje ter finančni vidik projekta. Dolgoročna finančna projekcija kaže, da je, v primeru pridobljene koncesije in uspešne realizacije projekta izgradnje, poslovanje doma pozitivno že relativno hitro, kasneje pa dobiček raste. Ugotavljamo tudi, da bo za dolgoročno reševanje problematike institucionalnega varstva v prihodnosti potrebna večja vključenost zasebnih investitorjev.
Ključne besede: institucionalno varstvo, dom za starejše, socialna oskrba, zdravstvena oskrba, koncesija, projekt izgradnje
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 1951; Prenosov: 314
.pdf Polno besedilo (415,86 KB)

2.
JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO IN FINANCIRANJE JAVNIH INVESTICIJ Z ANALIZO USPEŠNOSTI PROJEKTOV
Eva Sajko, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaradi omejenih proračunskih sredstev je za državo nujno potrebno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, če želi uspešno zadovoljiti potrebe gospodarstva po javni infrastrukturi. Pri tem ima na voljo več oblik partnerstva, kot so pogodba o opravljanju storitev, pogodba o upravljanju, najemna pogodba, koncesijska pogodba, oblike projektnega financiranja in privatizacija kot skrajna oblika. V okviru načrtovanja in vodenja infrastrukturnih investicij pa je vse bolj pomembno ugotavljati tudi, kakšne so ekonomske prednosti in racionalnosti posameznih javnih projektov. S pomočjo kazalnikov uspešnosti (statičnih in dinamičnih) torej opravimo finančno analizo projekta, s katero bodočemu investitorju predstavimo privlačnost projekta.
Ključne besede: javno zasebno partnerstvo, oblike javno zasebnega partnerstva, projektno financiranje, koncesija, kazalniki uspešnosti projektov
Objavljeno: 10.02.2010; Ogledov: 1810; Prenosov: 398
.pdf Polno besedilo (947,82 KB)

3.
VIRI FINANCIRANJA PROJEKTA, JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Marjanca Zalokar, 2009, diplomsko delo

Opis: Javno-zasebno partnerstvo (JZP) predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte oziroma javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Sklepa se med javnim in zasebnim partnerjem, v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti. Za Slovenijo je koncept v povojih, četudi je leta 2006 izšel Zakon o javno-zasebnem partnerstvu.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo, leasing, projektno podjetje, koncesija.
Objavljeno: 09.12.2009; Ogledov: 1687; Prenosov: 483
.pdf Polno besedilo (499,34 KB)

4.
POSLOVNO TVEGANJE KOT OPREDELILNI ELEMENT JAVNEGA NAROČANJA IN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA V SODNI PRAKSI
Barbara Skinder, 2010, diplomsko delo

Opis: Javni sektor na različne načine sodeluje z zasebnim sektorjem; ena izmed oblik sodelovanja oziroma povezovanja javnega sektorja z zasebnim pa je javno-zasebno partnerstvo, katerega del je tudi koncesijsko in javnonaročniško razmerje. Poslovno tveganje se je s pomočjo sodne prakse "oblikoval" kot eden izmed najpomembnejših razlikovalnih elementov med koncesijskim in javnonaročniškim razmerjem.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, koncesija, javno naročilo
Objavljeno: 09.02.2010; Ogledov: 1857; Prenosov: 253
.pdf Polno besedilo (327,29 KB)

5.
KONCESIJE V ZDRAVSTVU
Nives Čavnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Javne službe lahko razdelimo na gospodarske in negospodarske. Med negospodarske spada tudi zdravstvena dejavnost, ki se deli na primarno, sekundarno in terciarno raven. Lahko jo opravljajo domače in tuje fizične in pravne osebe. Zdravstvena dejavnost kot javna služba se lahko opravlja v obliki javnega zdravstvenega zavoda, v obliki pravne osebe ali kot zasebni izvajalec. V drugem in tretjem primeru je za opravljanje zdravstvene dejavnosti potrebno pridobiti koncesijo, ki pomeni dovoljenje za vstop v mrežo javne zdravstvene službe. Lahko pa se zdravstvena dejavnost opravlja tudi v obliki čistega zasebništva. Koncesije na področju zdravstva se podeljujejo na voljo strank, brez javnega razpisa, kar je največja pomanjkljivost tega postopka. Koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe podeljujejo pristojni občinski oziroma mestni upravni organi ter ministrstvo za zdravje. Zakon o zdravstveni dejavnosti določa postopek podelitve koncesije in obvezno dokumentacijo, ki je podlaga za odločitev upravnega organa oziroma za izdajo odločbe. Pogodbeno razmerje pri koncesijah v zdravstvu je razdeljeno na dva dela: na koncesijsko pogodbo, ki podeli le pravico opravljati javno službo, in pogodbo med koncesionarjem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki uredi obseg izvajanja zdravstvenih storitev in plačilo zanje. Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji opravljajo javno službo pod enakimi pogoji. To pa ne pomeni, da so ti pogoji tudi v resnici enakopravni. Da lahko zdravnik opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, mora izpolnjevati določene pogoje.
Ključne besede: javne službe, negospodarske javne službe, koncesija, zdravstvena dejavnost, javna služba, zasebna zdravstvena dejavnost, javni zavod.
Objavljeno: 24.06.2010; Ogledov: 7085; Prenosov: 984
.pdf Polno besedilo (366,88 KB)

6.
POGODBENO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Tina Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.
Ključne besede: Javna služba, javno – zasebno partnerstvo, javni sektor, zasebni sektor, koncesija, koncesijsko razmerje, koncesijska pogodba, koncesijski akt, koncesionar, koncedent, javni interes, tveganja, infrastruktura.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 4937; Prenosov: 1085
.pdf Polno besedilo (467,41 KB)

7.
PRAVNA UREDITEV POGREBNIŠTVA V SLOVENIJI
Pavlina Oman, 2011, diplomsko delo

Opis: Pogrebna in pokopališka dejavnost je zelo specifično področje, ki zahteva trajno in nemoteno delovanje, ter spoštljiv odnos do pokojnika in njegovih svojcev. Pri tem morajo izvajalci pogrebne dejavnosti zagotavljati sanitarne, higienske in pietetne standarde. Prav zaradi vseh teh razlogov je nedopustno, da se to področje prepušča prostemu trgu in neurejeni zakonodaji. Država kot pravna država, bi morala poskrbeti za spremembo zakonodaje in arbitrarno ravnanje državnih organov, ki je na tem področju popolnoma zastarela in neurejena. Država bo morala v prihodnosti sprejeti novi zakon, ki bo odpravil monopolni položaj na trgu zaradi neenotnih pogojev pri dodeljevanju koncesij in odpreti možnost svobodo konkurence in jasno določiti zakonsko ureditev in predvideti ukrepe za doseganje namena ureditve.
Ključne besede: Pogrebna in pokopališka dejavnost, smrt, pogreb, prosti trg, neurejena zakonodaja, sprememba zakonodaje, novi zakon, koncesija, monopolni položaj na trgu, svobodna konkurenca.
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 1377; Prenosov: 284
.pdf Polno besedilo (204,65 KB)

8.
NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V OBČINI HRASTNIK
Ivana Assayed, 2011, diplomsko delo

Opis: Javne službe so družbi nujno potrebne, saj se preko njih zadovoljujejo potrebe po javnih dobrinah in storitvah, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja država oziroma lokalna skupnost, kadar in v kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu, pri tem pa njihov prvenstveni cilj ni pridobivanje dobička. Javne službe delimo na gospodarske in negospodarske. Negospodarske javne službe ureja Zakon o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP). ZZ v 1. členu opredeljuje negospodarske javne službe oziroma dejavnosti, ki jih le-te zajemajo, to so pa so: vzgoja in izobraževanje, znanost, kultura, šport, zdravstvo, socialno varstvo, otroško varstvo, invalidsko varstvo, socialno zavarovanje ali druge dejavnosti, če njihov cilj ni pridobivanje dobička. ZZ pa ureja le statusna vprašanja, ki so skupna za vse vrste zavodov na posameznih področjih družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti. S posebnimi zakoni, ki urejajo posamezna področja teh dejavnosti, pa so posamezna vprašanja urejena drugače, upoštevaje pri tem specifičnosti posameznih dejavnosti in vrst zavodov. Negospodarske javne službe se izvajajo v naslednjih oblikah: javni zavodi (brez in z subjektiviteto), zavodi s pravico javnosti, koncesija negospodarske javne službe, javno-zasebno partnerstvo.
Ključne besede: javne službe, negospodarske javne službe, načini izvajanja negospodarskih javnih služb, javni zavodi, koncesija
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1983; Prenosov: 321
.pdf Polno besedilo (524,28 KB)

9.
IZVAJANJE LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI BREŽICE
Ines Jagrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila in analizirala izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Brežice. Uvodoma sem podala obrazložitev pojma javne službe ter prikazala pravni okvir za opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb v Republiki Sloveniji. Osnovni zakon gospodarskih javnih služb je Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011). Nato sem predstavila lokalne gospodarske javne službe v Občini Brežice. Predstavila sem, katere lokalne gospodarske javne službe Občina Brežice na svojem območju izvaja kot obvezne oziroma izbirne lokalne gospodarske javne službe. Analizirale sem odloke, ki določajo lokalno gospodarsko javno službo in so podlaga za izvajanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Preverila sem, ali so lokalne gospodarske javne službe urejene v skladu z ZGJS ter v skladu s podzakonskimi akti. Predstavila sem tudi oblike izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Brežice. Občina Brežice ne izvaja lokalnih gospodarskih javnih služb v režijskem obratu ali javnem gospodarskem zavodu, ampak v obliki javnega podjetja ter na podlagi podeljene koncesije. V zaključku sem podala svoje poglede in mnenja do izvajanja posameznih gospodarskih javnih služb v Občini Brežice.
Ključne besede: gospodarske javne službe, javno podjetje, koncesija, Občina Brežice, lokalna samouprava.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1223; Prenosov: 332
.pdf Polno besedilo (308,82 KB)

10.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 964; Prenosov: 176
.pdf Polno besedilo (583,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici