| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ SISTEMSKEGA MIŠLJENJA NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Nives Ozis - Oprešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri proučevanju sistemov v naravi in družbi imamo običajno opravka s kompleksnimi sistemi, ki zahtevajo skrbno obravnavo z vidika poznavanja teorije sistemov. Gre za proučevanja odnosov med posameznimi količinami tako z vidika matematičnega zapisa kot primerjave rezultatov matematičnega modela z rezultati eksperimenta. Pri tem je pomembno, da matematično modeliranje kot uspešno znanstvenoraziskovalno metodo prenesemo na področje izobraževanja. Na razredni stopnji izobraževanja to počnemo na kvalitativni ravni v smislu razvoja sistemskega mišljenja. Na osnovi tega so v diplomskem delu zbrani primeri obravnave kompleksnih sistemov. Primeri so razdelani po posameznih korakih v smislu postopne obravnave kompleksnih sistemov in so s tem v pomoč učitelju pri izvajanju pouka. Prikazana je kompleksnost sistemov, ločevanje sistemov od okolice, dinamika sistemov in celoten razvoj strukture sistemov. Poudarek je na vizualizaciji strukture in dinamike sistemov s tako imenovanimi »vzročno-posledičnimi diagrami«, ki v kvalitativnem smislu nakazujejo odnose med posameznimi členi znotraj sistema. Poudarjen je tudi pomen eksperimenta z vidika primerjave rezultatov modelnih napovedi z rezultati eksperimenta, kar v smislu ujemanja modelnih napovedi z eksperimentom vodi v razvoj strukture sistemov. Z zbranimi primeri smo pokazali, da lahko že na razredni stopnji izobraževanja obravnavamo kompleksnejše sisteme celovito. S tem postane obravnava sistemov realnejša, kar omogoča bistveno boljšo primerjavo z rezultati eksperimenta in učenca navaja na opazovanje realnih procesov v okolju.
Ključne besede: Kompleksni sistemi, sistemsko mišljenje, modeliranje, dinamika sistemov, eksperimenti, razvoj strukture sistema.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 1726; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

2.
OCENJEVANJE FRAKTALNOSTI PROSTORSKOVPETIH KOMPLEKSNIH MREŽ
David Jesenko, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opišemo dve zelo zanimivi področji računalništva, kompleksne mreže in fraktale. S kompleksnimi mrežami lahko na preprost in enostaven način predstavimo sestavljene in težko opisljive strukture. Vozlišča v našem primeru predstavljajo objekte v prostoru, povezave med njimi pa interakcije. Zato govorimo o prostorskovpetih mrežah. Drugi del magistrskega dela predstavljajo fraktali, ki s svojo lastnostjo samopodobnosti vzbujajo veliko pozornosti v svetu računalništva. Dejanske fraktale je težko opisati in prepoznati, eden od načinov pa je s pomočjo fraktalne dimenzije. S fraktalno dimenzijo lahko opišemo kakršnekoli fraktale, dimenzija pa je značilno manjša od prostora, v katerega so vpeti. V tem magistrskem delu predstavimo postopek ocenjevanja fraktalnosti mrež. Razvita metoda temelji na štetju zasedenih škatelj. Z rezultati pokažemo njeno učinkovitost pri razpoznavi fraktalnih struktur, skritih v prostorskovpetih mrežah.
Ključne besede: kompleksni sistemi, kompleksne mreže, fraktali, fraktalna dimenzija, ocenjevanje fraktalnosti, algoritmi
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 978; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (7,62 MB)

3.
Analiza lastnosti jezika kot kompleksnega dinamičnega sistema na primerih slovenskih besedil
Maja Sokolovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Ključne besede: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici