Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Ključne besede: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1782; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Pri proučevanju sistemov v naravi in družbi imamo običajno opravka s kompleksnimi sistemi, ki zahtevajo skrbno obravnavo z vidika poznavanja teorije sistemov. Gre za proučevanja odnosov med posameznimi količinami tako z vidika matematičnega zapisa kot primerjave rezultatov matematičnega modela z rezultati eksperimenta. Pri tem je pomembno, da matematično modeliranje kot uspešno znanstvenoraziskovalno metodo prenesemo na področje izobraževanja. Na razredni stopnji izobraževanja to počnemo na kvalitativni ravni v smislu razvoja sistemskega mišljenja. Na osnovi tega so v diplomskem delu zbrani primeri obravnave kompleksnih sistemov. Primeri so razdelani po posameznih korakih v smislu postopne obravnave kompleksnih sistemov in so s tem v pomoč učitelju pri izvajanju pouka. Prikazana je kompleksnost sistemov, ločevanje sistemov od okolice, dinamika sistemov in celoten razvoj strukture sistemov. Poudarek je na vizualizaciji strukture in dinamike sistemov s tako imenovanimi »vzročno-posledičnimi diagrami«, ki v kvalitativnem smislu nakazujejo odnose med posameznimi členi znotraj sistema. Poudarjen je tudi pomen eksperimenta z vidika primerjave rezultatov modelnih napovedi z rezultati eksperimenta, kar v smislu ujemanja modelnih napovedi z eksperimentom vodi v razvoj strukture sistemov. Z zbranimi primeri smo pokazali, da lahko že na razredni stopnji izobraževanja obravnavamo kompleksnejše sisteme celovito. S tem postane obravnava sistemov realnejša, kar omogoča bistveno boljšo primerjavo z rezultati eksperimenta in učenca navaja na opazovanje realnih procesov v okolju.
Ključne besede: Kompleksni sistemi, sistemsko mišljenje, modeliranje, dinamika sistemov, eksperimenti, razvoj strukture sistema.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 2873; Prenosov: 380
Celotno besedilo (3,18 MB)