81. Hipoterapevtski tim in kompetenceGoran Vukovič, Borut Werber, Ana Lambić, Matija Jerin, Tilen Medved, Miha Marič, 2020 Opis: Hipoterapija je oblika fizioterapije, ki vključuje uporabo konja kot terapevtskega orodja za učinkovito zdravljenje pacienta, kjer ritem hoje konja s svojim tridimenzionalnim gibanjem nenehno spodbuja pacientovo ravnovesje in pravilno telesno držo. Problemsko stanje nastane pri splošnem poznavanju in razširjenosti hipoterapije v Sloveniji. Za potrebe raziskave smo uporabili kombinacijo raziskovalnih pristopov. Začeli smo s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in z metodo sinteze pripravili pregled področja, katerega smo nadgradili s kvalitativnim pristopom, v katerem smo, skozi intervjuje ter pogovore s strokovnjaki iz okolja, izoblikovali številne modele, za celostno predstavitev hipoterapije, in sicer bogato sliko hipoterapije, poslovni model, organigram procesov, ipd.
Ključne besede: hipoterapija, timsko delo, organizacija in management, kadrovski management, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1295; Prenosov: 124
 Povezava na datoteko |
82. Vpliv uporabe raziskovalnih škatel na razvoj naravoslovne pismenosti pri 4-5 letnikihVanja Ungar, 2020, diplomsko delo Opis: Naravoslovna pismenost je po PISA opredeljena kot sposobnost uporabe naravoslovnega znanja in kompetenc za razumevanje in spreminjanje naravnega sveta. Raziskovalne škatle po dosedanjih raziskavah uspešno dopolnjujejo raziskovalne spretnosti otrok. Pri pripravi raziskovalnih škatel smo upoštevali spoznanja raziskav glede potrebe po pripravi slikovnih navodil s fotografijo.
Opisali smo izdelavo štirih raziskovalnih škatel in podrobno predstavili pripomočke, vsebino in delovne kartice. Škatle so zastavljene tako, da zadnja škatla predstavlja nadgradnjo prejšnjih in omogoča ocenjevanje napredka v razvoju naravoslovne pismenosti.
V raziskavo smo vključili 10 otrok, starih 4 in 5 let. Ugotovili smo, da uporaba raziskovalnih škatel pomembno vpliva na razvoj naravoslovne pismenosti. Razumevanje magnetizma se je izboljšalo za 70 %, reševanje nalog ločevanja snovi pa za 50 %. Večina otrok je usvojila, da plovnost ni neposredno povezana z maso predmeta. Vsi otroci so usvojili naravoslovne postopke zaznavanja, primerjanja in merjenja s tehtnico. Bolj zahtevne postopke je usvojilo 60 % otrok. Vsi otroci so izkazali pozitiven odnos do naravoslovja, 70 % otrok je bilo za raziskovanje zelo motiviranih in niso potrebovali spodbud. Sklepamo, da ustrezno pripravljeno in skrbno načrtovano delo z domišljenimi raziskovalnimi škatlami omogoča nadgradnjo naravoslovnih spretnosti in znanja, kar pomembno prispeva k naravoslovni pismenosti predšolskih otrok tudi na področjih, ki se omenjajo kot nerazumljena in zahtevna še v odrasli dobi.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalna škatla, naravoslovno znanje, naravoslovne kompetence, odnos do naravoslovja
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1546; Prenosov: 315
 Celotno besedilo (13,42 MB) |
83. Učiteljevo razumevanje pomena otrokove likovne govorice v komunikacijksem modelu književne vzgojeKristina Šrot, 2020, doktorska disertacija Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom.
Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti.
Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja.
Glavne ugotovitve raziskave so:
1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice.
2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga.
3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja.
4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Ključne besede: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 2092; Prenosov: 300
Celotno besedilo (4,51 MB) |
84. Kompetence za razvoj kariereMaruša Props, 2020, magistrsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj.
V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih.
V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere.
Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere.
Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje.
Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Ključne besede: kompetence, razvoj, kariera
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1605; Prenosov: 266
Celotno besedilo (2,06 MB) |
85. Integriteta policijskih vodij in njihova skrb za skupnostRobert Šumi, Branko Lobnikar, Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja.
Metode:
Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97).
Ugotovitve:
Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov.
Praktična uporabnost:
Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, integriteta, uslužno vodenje, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 1172; Prenosov: 93
Celotno besedilo (764,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
86. Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminaliteteBenjamin Jakupović, Danijela Frangež, Anton Dvoršek, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je prikazati kompetence, ki jih za dobro opravljanje dela potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete.
Metode:
Prispevek je teoretični in temelji na pregledu literature. Z metodo dedukcije smo identificirali posebne kompetence, ki jih za uspešno delo potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete.
Ugotovitve:
Gospodarska kriminaliteta je škodljiv in neizogiben pojav ter poseben problem sodobne družbe, saj povzroča večmilijonske škode državnim proračunom. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje tovrstnih kriminalnih ravnanj je treba imeti visoko usposobljene in kompetentne preiskovalce in strokovnjake iz različnih institucionalnih okolij, ki morajo delovati v specializiranih preiskovalnih skupinah. Preiskovalci morajo posedovati različne kompetence, še posebej pa dobre komunikacijske sposobnosti in analitične veščine. Imeti morajo znanje o kriminalistiki, pravu, ekonomiji, bančništvu, računovodstvu in informatiki ter razumeti specifiko gospodarskega poslovanja pri gospodarskih družbah, finančnih institucijah, javnih zavodih in podjetjih.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je namenjen vodilnim v institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto, kot tudi drugim, ki jih ta problematika zanima.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovalci, kompetence, veščine, znanje
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 992; Prenosov: 72
Celotno besedilo (447,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
87. Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnostiŠpela Accetto, 2020, magistrsko delo Opis: Babica je usposobljena za spremljanje fiziološke nosečnosti in po zakonskih predpisih je pregled v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti njena kompetenca. Kljub temu ženske v slovenskem zdravstvenem sistemu v večji meri preglede opravljajo pri izbranem ginekologu/porodničarju.V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, koliko slovenske ženske poznajo babiške kompetence in kakšno je njihovo mnenje glede izvajanja preventivnih babiških pregledov v nosečnosti.
Ključne besede: babištvo, kompetence, preporodna oskrba, reproduktivno zdravje, promocija zdravja.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1670; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,55 MB) |
88. Kompetence in vrednote milenijcevNensi Sedlašek, 2019, diplomsko delo Opis: V delovnem okolju obstajajo štiri generacije, ki se med seboj močno razlikujejo v svoji delovni etiki in pogledih na svet. Različne generacije imajo različne vrednote, kar lahko predstavlja oteženo delo ali načine komuniciranja. Na delovnem mestu se razlike med generacijami kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela. Pomembno je, da se razlik zavedamo, da poznamo vrednote in delovno etiko generacije, saj le tako lahko delo poteka nemoteno in smo kot organizacija uspešni. Smo v obdobju, kjer generacija Y, katere pripadnike imenujemo milenijci, vstopa in je tudi že prisotna na trgu dela. Milenijci imajo prav posebne generacijske značilnosti in se močno razlikujejo od predhodnih generacij. V želji, da izkoristimo potencial milenijcev, moramo poznati njihove značilnosti, kompetence in vrednote.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili in razložili pojme vrednota, kompetence in milenijci. Kompetence lahko definiramo in preučujemo tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije. V delu smo se posvetili kompetencam na ravni posameznika oziroma osebnim kompetencam. Pojem vrednote je lahko zelo širok in poznamo veliko različnih skupin vrednot. Osredotočili smo se na delovne vrednote, jih opisali in pojasnili pomembnost njihovega poznavanja. Glavni cilj naloge je predstaviti milenijce in raziskati njihove kompetence in vrednote, zato smo se jim posvetili v teoretičnem delu.
Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli pridobiti informacije o prisotnosti določenih kompetenc pri milenijcih in o njihovih vrednotah. Z raziskavo smo ugotovili, katere kompetence imajo milenijci najbolj izražene in katere ne ter katere delovne vrednote so jim najpomembnejše in katere ne toliko.
Ključne besede: Kompetence, milenijci, vrednote
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1197; Prenosov: 266
Celotno besedilo (675,30 KB) |
89. Kompetence zaposlenega v srednji šoliTeja Pustotnik, 2019, diplomsko delo Opis: Kompetence so pomemben sestavni del posameznika v vsakdanjem življenju in pri delu. V srednjih šolah so kompetence profesorjev ključne, saj lahko profesorji z razvitimi kompetencami učence bolj učinkovito pripravljajo na življenje in na gradnjo kariere.
V diplomskem delu smo preučevali kompetence profesorjev v Srednji šoli Domžale.
V teoretičnem delu smo preučevali kompetence na splošno in njihov razvoj. Tipe kompetenc smo razdelili po ravneh in dimenzijah. Opredelili smo organizacijske kompetence. Predstavili smo merjenje kompetenc in ocenjevalne lestvice. Opisali smo management kompetenc in sistemizacijo delovnih mest. Podrobno smo opredelili tudi delovno mesto in opisali, kaj delovno mesto pravzaprav sestavlja. Predstavili smo, kako kompetence vplivajo na sistemizacijo dela. Opredelili smo kompetenčni model ter kompetence v praksi. Podrobno smo opisali tudi učiteljevo vlogo in njegove kompetence.
V empiričnem delu smo raziskovali pomembnost posameznih kompetenc za profesorje. Najprej smo opisali Srednjo šolo Domžale, predstavili smo raziskovalna vprašanja ter sestavo vprašalnika. Predstavili smo populacijo, vzorec ter izvedbo raziskave. Raziskovali smo, katere kompetence so po mnenju profesorjev najbolj pomembne, razdelili smo jih na generične in delovno specifične. Raziskovali smo tudi delovne naloge, dejavnosti in zadolžitve ter odgovornosti profesorjev na delovnem mestu.
Ugotovili smo, da so za opravljanje dela profesorjev pomembne številne kompetence.
Ključne besede: kompetence
profesor
poučevanje
Srednja šola Domžale
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1574; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,21 MB) |
90. Kompetenčni profili na klubu študentov kranjMaša Trilar, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes so kompetence naša največja prednost, ki jo lahko imamo pred drugimi. So izkaz našega znanja, sposobnosti in spretnosti.
V diplomskem delu smo preučevali pomembnost kompetenc po mnenju aktivistov v Klubu študentov Kranj z namenom izdelave kompetenčnih profilov za Upravni odbor.
V teoretičnem delu smo predstavili kompetence na splošno. Našteli smo elemente kompetenc in njihove ravni, prav tako smo se ukvarjali s kompetencami posameznika in kompetencami organizacije. Preučili smo kompetenčne modele, katere štiri poznamo in kako se ti modeli povežejo v kompetenčni profil.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med aktiviste Kluba študentov Kranj, ocenjevali, kako pomembne se jim zdijo kompetence članov Upravnega odbora. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na pet delov. Najprej smo predstavili populacijo, splošne kompetence Upravnega odbora, kompetence, specifične za posamezno mesto v Upravnem odboru, pomembnost kompetenc pri volitvah v Upravni odbor in nazadnje pustili prostor za predloge anketiranih, katere kompetence bi poleg naštetih še bile pomembne za delovanje Upravnega odbora. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo sestavili kompetenčne profile za Upravni odbor Kluba študentov Kranj.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni profil, Klub študentov Kranj, Upravni odbor
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 891; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,48 MB) |
