Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naloga je multidisciplinarnega tipa, v sami osnovi pa obravnava področje informacijske tehnologije, in sicer uspešnost vodilnih in vodstvenih IT managerjev. Izhodišče raziskave predstavlja problem učinkovitega prenosa idej in nalog od vodstva organizacij do IT oddelkov. V praksi na različnih hierarhičnih nivojih organizacije zaposleni namreč mnogokrat trdijo, da veliko IT projektov ni uspešnih. Slednji imajo v današnjem času signifikanten, včasih celo direkten vpliv na samo uspešnost organizacije. Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti IT projektov so ljudje in njihove kompetence. V začetku naloge smo navedli teoretična izhodišča, definirali cilje naloge, opredelili tehnike in metode, s katerimi smo cilje poskušali realizirati, ter teoretično opredelili in definirali osnovne pojme. V drugem delu naloge smo s pomočjo ugotovitev raziskav drugih avtorjev izdelali izhodiščni teoretični model kompetenc uspešnega IT managerja. V jedru naloge smo opisali primarno empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo kvalitativnih metod (globinskih intervjujev) v nekaj slovenskih organizacijah. Analizirali smo pridobljene podatke in izboljšali ter nadgradili prej izdelani model. Ugotovitve, ki smo jih pridobili kot rezultat raziskave, kažejo, da na uspešnost IT managerjev vpliva skupek več kompetenc in da se potrebne kompetence razlikujejo glede na osnovno dejavnost, ki jo organizacija opravlja, glede na velikost organizacije in glede na nivo, na katerem deluje posamezen IT manager. V zaključku naloge smo zapisali tudi omejitve raziskave in priporočila za prihodnje raziskave s sorodnih področij. Posebej smo sestavili tudi priporočila za uporabo pridobljenih ugotovitev v praksi, in sicer na področju selektivnega procesa kadrov, zaposlovanja kadrov in kontinuiranega usposabljanja ter izobraževanja kadrov s področja IT.
Ključne besede: IT managerji, poslovna uspešnost, kompetence, IT projekti
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Ključne besede: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 45
Celotno besedilo (979,59 KB)

Opis: Nenehni napredek v tehnologiji in digitalizacija konstantno spreminjata način delovanja celotnega sveta, zato smo se konstantno primorani prilagajati vsem spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, tako z vidika posameznikov, poslovnega sveta kot posledično tudi z vidika managementa človeških virov. Digitalizacija in industrija 4.0 sta s seboj prinesli ogromno pozitivnih sprememb, kot so večja produktivnost, razbremenjevanje zaposlenih, časovna učinkovitost, zmanjševanje stroškov in številne druge koristi, vendar sočasno predstavljata tudi številne težave in skrbi, zlasti s strani zaposlenih. Kakšen vpliv bo imela digitalizacija na trg dela? Ali bosta avtomatizacija in z njo povezana umetna inteligenca zamenjali človeški par rok ter vodili v tehnološko brezposelnost? Ali bomo brez ustrezne stopnje digitalnih kompetenc sploh lahko prišli do poklica? Kakšni bodo poklici v prihodnosti? Ali nove, fleksibilnejše oblike dela vodijo v izkoriščanje delovne sile? Kako bo s starejšimi zaposlenimi? To je le peščica vprašanj, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija. Ne glede na to, ali so nam spremembe, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija, všeč ali ne, se jim ne moremo izogniti. Skozi diplomsko delo smo predstavili digitalizacijo in industrijo 4.0 ter njun vpliv na management človeških virov in trg dela. Poglobili smo se v njun vpliv na poklice, oblike dela, potrebne kompetence in načine usposabljanja. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in študije primera. V sklepu smo s pomočjo predelane literature zapisali naše ugotovitve in podali lastno mnenje glede obravnavane teme.
Ključne besede: digitalizacija, industrija 4.0, management človeških virov, e-HRM, trg dela, digitalne kompetence, usposabljanje, študija primera
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 254
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Razvoj športa je pripeljal do pojava športnih poškodb, ki omejujejo športnika pri športnem udejstvovanju. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost razvoja športnega fizioterapevta za potrebe športnikov, da lahko v največji meri in pravočasno pomagajo športnikom v procesu rehabilitacije po športni poškodbi in čim hitrejši vrnitvi v trenažni proces, na pomembnost spoštovanja načel in namenov rehabilitacije in načrtovanja ciljev rehabilitacije skupaj s poškodovanim športnikom. Proces rehabilitacije zajema ob medicinski tudi psihološko rehabilitacijo športnika. Postopek rehabilitacije z vidika izvajanja športnega terapevta temelji na kinezioterapiji, zdravljenju z gibom, ki se dopolnjuje z različnimi sredstvi in pripomočki in se izvaja v določenem zaporedju, ki se prilagaja glede na vrsto poškodbe in trenutno stanje športnika. Proces rehabilitacije je uspešno zaključen, ko vsi parametri, ki so bili porušeni ob pojavu poškodbe, ponovno na nivoju, ki so ga dosegali pred poškodbo.
Ključne besede: fizioterapevt, športna fizioterapija, rehabilitacija, kinezioterapija, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 693; Prenosov: 102
Celotno besedilo (790,60 KB)

Opis: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih. V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,07 MB)