Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne. Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Spolna vzgoja se začne že v predšolskem obdobju otroka. V prikritem kurikulu vrtca se spolna vzgoja nanaša na vidike kurikula, iz katerih se otroci naučijo vedenja, vrednot, stališč in stereotipov vezanih na spolno vzgojo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine vezane na spolno vzgojo v prikritem kurikulu, hkrati pa so predstavljene človekove vrednote, moralna vzgoja in stereotipi vezani na spolno vzgojo predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov sestavljenega anketnega vprašalnika. Vzorec zajema vzgojitelje predšolskih otrok, podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa so bili obdelani s programom SPSS. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, ali so vzgojitelji ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da na področje spolne vzgoje sodita tudi ustrezna nega in higiena predšolskega otroka, ali pravilno poimenujejo dele spolovila ter ali se čutijo kompetentne za izvajanje predšolske spolne vzgoje v vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da so vzgojitelji dobro ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da se največkrat spolna vzgoja pojavi pri negi in higieni predšolskega otroka, pri previjanju pa se večina vzgojiteljev izogiba poimenovanja spolnih organov. Večina vzgojiteljev se čuti delno kompetentnih za izvajanje spolne vzgoje v vrtcu.
Ključne besede: spolna vzgoja, prikriti kurikul, potrebe, moralna vzgoja, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 94
Celotno besedilo (423,57 KB)

Opis: Danes je projektni menedžment prisoten na vseh področjih poslovanja. Številna podjetja in družbe poslujejo projektno ali delno projektno. V sodobnem in razvitem projektnem načinu poslovanja, ki deluje v multiprojektnem okolju, se podjetja soočajo s številnimi izzivi, spremembami in kriznimi situacijami, ki jih je treba ustrezno obvladati. V magistrskem delu smo raziskovali in analizirali ključne dejavnike uspeha projektnega vodenja v multiprojektnem okolju. Z osredotočanjem na ključne dejavnike uspeha je mogoče učinkovito in produktivno obvladovati in zmanjšati težave pri vodenju projektov v dinamičnem in kompleksnem okolju. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na osnovne značilnosti in karakteristike pojmov projekt in projektno vodenje. V nadaljevanju smo opredelili razliko med pojmoma menedžment in vodenje, nato pa smo izpostavili dva ključna pristopa vodenja projektov, in sicer klasičnega in agilnega. V okviru ključnih pristopov smo opisali značilne metode vodenja projektov, kot so: metoda slapov, PRINCE2, vodnik PMBOK, metoda kritične poti in model EFQM. Multiprojektno okolje definiramo kot zelo dinamično in kompleksno okolje, polno stalnih sprememb, različnih izzivov in zahtev. Od organizacij, ki delujejo projektno ali delno projektno, se pričakujejo inovativnost, hitra prilagodljivost, strokovnost in samostojnost. Za uspešno obvladovanje multiprojektnega okolja so potrebne določene kompetence vodje projekta in projektnega tima. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili matriko projektnega vodenja in opredelili izzive, s katerimi se organizacije soočajo pri vodenju projektov v multiprojektnem okolju. Velik pomen za doseganje uspešnosti projektnega vodenja imata identificiranje in analiziranje ključnih dejavnikov uspešnosti vodenja projektov v multiprojektnem okolju. Na uspeh ali neuspeh projektnega vodenja vplivajo s svojimi značilnostmi in lastnostmi raznovrstni zunanji in notranji dejavniki V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljen in analiziran način projektnega vodenja ACT Skupine, ki izvaja številne projekte in aktivno deluje v multiprojektnem okolju. Skozi analizo projektnega poslovanja te organizacije smo presojali pomen uspešnega obvladovanja ključnih dejavnikov uspeha projektnega vodenja v tipičnem multiprojektnem okolju.
Ključne besede: projekt, projektno vodenje, multiprojektno okolje, ključni dejavniki uspeha, projektne kompetence.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 134
Celotno besedilo (4,63 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati IKT kompetentnost učiteljev, ki kot predmetni ali razredni učitelji poučujejo tuji jezik v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva predstavili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju. Za tem smo se osredotočili na IKT v poučevanju in učenju tujega jezika na razredni stopnji, teorijo pa zaključili s poglavjem IKT kompetenc učiteljev za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali podatke na vzorcu 102 učiteljev tujih jezikov, ki tuji jezik v osnovni šoli poučujejo kot predmetni ali razredni učitelji z opravljenim dodatnim izobraževanjem za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so kompetentni za uporabo IKT pri pouku tujega jezika predmetni učitelji v primerjavi z razrednimi. Rezultati raziskave kažejo, da med učitelji tujih jezikov ni statistično značilnih razlik v IKT-kompetentnosti pri poučevanju TJ. Razlike se pojavljajo predvsem pri tistih učiteljih tujih jezikov, ki svoje IKT-kompetentnost ocenjujejo višje oz. boljše, kar pomeni, da pri pouku tujega jezika bolj pogosto uporabljajo IKT. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo statistično značilne razlike pri pogostosti uporabe IKT glede na leta poučevanja ter glede na število izobraževanj povezanih z IKT.
Ključne besede: IKT, kompetence, tuji jezik, osnovnošolsko izobraževanje, TPACK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Javni zavod zaradi stalnih sprememb na trgu dela na področju energetike in s prevzemanjem novih poslov potrebuje dodatni kader. Skladno s tem je potrebno urediti obstoječo sistemizacijo delovnih mest. Obstoječa sistemizacija delovnih mest v javnem zavodu ni ustrezna, saj ne odraža dejanskega stanja. Nekatera delovna mesta v sistemizaciji dejansko niso obstajala, saj se niso realizirala. Sistemizacija ostalih delovnih mest ni bila v celoti identična realnim opisom delovnih mest, zato je bilo potrebno prevetriti in zamenjati obstoječo sistemizacijo delovnih mest v javnem zavodu. V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili in pojasnili teoretične osnove sistemizacije delovnih mest, uvajanje kompetenc v opise delovnih mest in opredelili izdelavo sistemizacije delovnih mest. V raziskovalnem delu smo predstavili javni zavod, oblikovali sistemizacijo delovnih mest s kompetencami in pravilnik, ki zagotavlja izvajanje delovnih nalog na področju dejavnosti javnega zavoda. Potrebno je bilo pripraviti in oblikovati katalog delovnih mest, ki bo služil javnemu zavodu kot osnova za nove zaposlitve glede na potrebne kompetence in zahteve za posamezna delovna mesta. Nova sistemizacija delovnih mest s kompetencami po novem vsebuje vse potrebne elemente za bolj učinkovito organizacijo in umeščanje delovnih mest v javnem zavodu. Rezultati nove sistemizacije delovnih mest bodo pokazali bolj jasno definirana dela in naloge ter za to potrebna znanja in veščine, strokovne in osebne lastnosti sodelavcev, in sicer v skladu s skupnimi vrednotami in cilji javnega zavoda in zaposlenih. Javni zavod bo tako lahko dodatno zaposloval strokovni kader, ki bo ustrezal dejanskim zahtevam posameznega delovnega mesta.
Ključne besede: sistemizacija, organizacija, kompetence, javni zavod
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 716; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,52 MB)