111. Kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta športKlara Todorović, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni namen študije je bil raziskati kompetence učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta šport, pri čemer smo preverili, ali se učitelji razrednega pouka čutijo dovolj kompetentni za izvajanje predmeta šport, kako na kompetentnost vplivajo posamezni dejavniki, kje so pridobili ustrezne kompetence in kako jih nadgrajujejo. Študija je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu in je vključevala 140 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo tudi šport. Zbiranje podatkov je potekalo na osnovnih šolah v Podravju, v obliki anketnega vprašalnika, pri čemer smo za namene analize uporabili 110 v popolnoma izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati prikazujejo, da se učitelji razrednega pouka ocenjujejo kot kompetentne za poučevanje predmeta šport, posledično pa ugotavljamo, da razvitost lastnih kompetenc vrednotijo relativno visoko. Učitelji pri sebi še ugotavljajo šibkosti na določenih vsebinskih področjih predmeta kot so gimnastika, ples in plavanje, ter se zavedajo pomembnosti razvoja in nadgradnje kompetenc. Kljub zavedanju šibkih področij in želji po izboljšanju kompetentnosti, je prisotnost na dodatnih strokovnih izobraževanjih še zmeraj prešibka. Učitelji se najraje poslužujejo izobraževanj s pomočjo strokovne literature in sodelovanja s športnimi pedagogi, ter kažejo zadovoljstvo z obsegom ponudbe dodatnih izobraževalnih programov. Novosti redno prenašajo v prakso.
Ključne besede: Kompetence, kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta šport, predmet šport, dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1701; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
112. Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakseHana Kapitler, 2018, magistrsko delo Opis: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc.
Ključne besede: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1776; Prenosov: 378
Celotno besedilo (1,20 MB) |
113. Kompetenčni profil specialista za upravljanje s človeškimi viri v logističnem podjetjuKatjuša Piber, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Skozi magistrsko delo spoznamo in analiziramo delovno mesto specialista za upravljanje s človeškimi viri ter pripravimo ustrezen kompetenčni profil. Nenazadnje izbrano delovno mesto neposredno sovpada s smerjo študija, v sklopu katerega je delo nastalo. V magistrski nalogi predstavljamo, kako pomembne so kompetence v organizaciji, kako pomembno je njihovo prepoznavanje, ugotavljanje in vključevanje v delovni proces. Želeli smo poudariti, da so prav zaposleni skupaj s svojimi lastnostmi, sposobnostmi in znanjem največje bogastvo organizacije. Vsako podjetje se mora tega bogastva zavedati, saj je od tega odvisen uspeh organizacije in uspešnost doseganja ciljev. Namen raziskovalnega dela je bil izbrani organizaciji ponuditi rešitev na področju kompetenčnih modelov za izbrana delovna mesta. Glavni cilji raziskovalnega dela so bili določitev in analiza kompetenc specialista za upravljanje s človeškimi viri ter izdelan seznam kompetenc z opisi in stopnjami zahtevnosti.
Rezultat raziskovalnega dela je izdelan kompetenčni profil specialista za upravljanje s človeškimi viri v izbrani organizaciji, ki vsebuje urejen seznam vseh kompetenc s posameznimi opisi.
Cilj naloge smo dosegli s kombinacijo različnih metod, in sicer fokusne skupine, intervjuja, skupinske povratne analize ter vprašalnikov, katerih rezultate smo statistično obdelali. S pomočjo fokusne skupine smo oblikovali hipotetični model kompetenc za delovno mesto specialista, na osnovi katerega smo oblikovali dva vprašalnika, ki so ju izpolnjevali zaposleni v organizaciji in študenti na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju v programu Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo dobili posamične in tudi skupne rezultate ocen pomembnosti kompetenc ter predloge za dopolnitev kompetenčnega modela, ki smo postavili s pomočjo fokusne skupine. Primerjali smo povprečne ocene kompetenc med zaposlenimi in študenti ter prikazali pomembnost razlik pri ocenjevanju pomembnosti kompetenc.
Z raziskavo smo želeli poudariti pomen prepoznavanja in določanja kompetenc za posamezna delovna mesta ter pomen učinkov uporabe kompetenc v delovnem procesu. S pomočjo ugotovitev smo na koncu izdelali kompetenčni profil in podali morebitne predloge prihodnje obdelave.
Ključne besede: Kompetence, kompetenčni model, specialist za upravljanje s človeškimi viri.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1518; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,50 MB) |
114. Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobjuSumedija Agić, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1742; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,21 MB) |
115. Management znanja in sprememb v organizacijiPolonca Jeršin, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Zaradi velikega napredka v informacijski in telekomunikacijski tehnologiji globalna konkurenčnost stremi k širšemu znanju, kjer so informacije postale najpomembnejši organizacijski kapital. Hitro spreminjajoče delovanje tehnološkega napredka je postalo del vsakdanjega življenja, ki zahteva, da mu sledimo. Tehnološke spremembe prinašajo novo kakovost, nove prednosti, izboljšave in inovacije. Med neizkoriščenimi priložnostmi sta izpostavljena tudi načrtovanje in upravljanje s kompetencami.
Ključno ravnanje z ljudmi pri delu je potrebno tudi pri upravljanju s pomembnimi kompetencami, ki se odražajo kot odločilne lastnosti, sposobnosti, veščine/spretnosti, znanje, vedenje posameznika, ki je dovolj motiviran in z osebnim stilom usmerjen k uspešnemu opravljanju nalog v delovnem okolju.
Na poslovni proces je potrebno uporabljati načrtno strategijo, strateško razmišljanje poslovnega procesa pa je nujen element organizacij in je neprecenljive vrednosti, saj odkrije vlogo kompetenc posameznikov.
Ključne besede: - management človeških virov, - vodenje, - kakovost, - inovacije, - kompetence.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 1237; Prenosov: 182
Celotno besedilo (736,52 KB) |
116. Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanjuMarjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav.
Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje.
Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1548; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,48 MB) |
117. Vloga klavirja pri pouku glasbene umetnosti na osnovni šoliBarbara Rošer, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi v prvem delu predstavljamo klavir na splošno, v nadaljevanju pa na podlagi analiz učnih gradiv za predmet Glasbena umetnost avtorice Albince Pesek izpostavljamo pomen in njegovo vlogo na osnovi partitur, ki so objavljene v učbenikih.
V drugem, empiričnem delu analitično predstavljamo vlogo klavirja z vidika glasbeno pedagoške prakse. S pomočjo ankete preverjamo postavljene hipoteze in izpostavljamo, na podlagi pridobljenih podatkov, uporabnost klavirja pri pouku na osnovni šoli v povezavi s kompetencami učiteljev glasbene umetnosti v kontekstu klavirske igre.
V nalogi ugotavljamo, da je klavir osnovni in nepogrešljiv inštrument v vseh treh izobraževalnih obobjih glasbenega izobraževanja na osnovni šoli. Ugotavljamo tudi, da je pri glasbenem pouku pogosteje uporabljen na predmetni stopnji in to največkrat za učenje melodij pesmic. Kompetence učiteljev v kontekstu klavirske igre se sicer izboljšujejo, to pa posledično povečuje njegovo vlogo v glasbeno pedagoški praksi in še posebej pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: Klavir, partitura, vzgojno izobraževalna obdobja, uporabnost klavirja, stopnja glasbenega izobraževanja, kompetence učiteljev glasbene umetnosti.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1271; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,96 MB) |
118. Motivacija zaposlenih v kontaktnem centru podjetja XY d.o.o.Petra Kosmač, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Podjetje XY d. o. o., je organizacija, ki se ukvarja s telekomunikacijskimi rešitvami za fizične in za pravne osebe. Podrobno bomo predstavili delo v kontaktnem centru obravnavanega podjetja. Oddelek ima prvi stik s stranko, zato je komunikacija zelo pomembna, saj stranka prek omenjenega oddelka dobi prvi vtis o podjetju.
Delo zahteva splošne kompetence, ki jih mora oseba imeti, da lahko takšno delo uspešno opravlja. Te kompetence so komunikativnost, zmožnost hitrega učenja, prodajna naravnanost, sposobnost hitrega reševanja problemov, motiviranost in samoiniciativnost. Če oseba nima sposobnosti za opravljanje tovrstnega dela in omenjenih kompetenc, je lahko delo slabo opravljeno, nezadovoljni so zaposleni, vodstvo in stranke. Med lastnostmi, ki jih mora imeti oseba za delo v kontaktnem centru, so komunikativnost, prijaznost, strpnost, oseba mora imeti rada ljudi, pomemben je tudi nadzor nad lastnimi čustvi. Znati mora obvladovati stres, saj lahko prihaja do neprijetnih situacij v stiku s strankami.
Delo je lahko neposredni vzrok nezadovoljstva zaposlenih, a je krivda za to lahko tudi na strani vodstva. Glede na naravo dela lahko trdimo, da nezadovoljstvo in fluktuacija izvirata iz dela, da pa se o tem prepričamo, bomo izvedli anketo v kontaktnem centru: uslužbenci bodo sami navedli, kako so motivirani in kaj jih motivira. Na podlagi tega bomo podali predlog spremembe, ki bi jo implementirali v proces oddelka.
Ključne besede: Motivacija, organizacija, komunikacija, kompetence, kader.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 1086; Prenosov: 117
Celotno besedilo (615,03 KB) |
119. Analiza delovnih mest v podjetju Kavarent-Damjan Jelenko s.p.Barbara Grobelnik, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo delovnih mest v konkretnem delovnem okolju. V podjetju Kavarent Damjan Jelenko s. p. se do zdaj niso ukvarjali z analizo in sistemizacijo delovnih mest. Menijo, da ne potrebujejo sistemizacije, saj ta v slovenski zakonodaji ni potrebna, če ima podjetje manj kot deset zaposlenih. Delavci posledično ne vedo, kaj so njihove ključne naloge in dolžnosti, podjetje ima težave pri zaposlovanju in tako je celotna slika podjetja neorganizirana.
V teoretičnem delu smo na kratko opisali najpomembnejše pojme, ki se pojavljajo v literaturi, in opredelili različna mnenja avtorjev o posameznih pojmih. V empiričnem delu smo predstavili osnovne podatke, ki smo jih zbrali za analizo delovnih mest, jih opisali in na podlagi vprašalnikov, intervjuja in lastnega opravljanja dela pripravili opis delovnih mest.
S tem diplomskim delom smo pripravili predlog za sistemizacijo delovnih mest. Prav tako smo podjetju predstavili opis delovnih mest, ki bi ga želeli uvesti v organizacijo. S pomočjo analize dela vsak delavec ve, kaj so njegove naloge in dolžnosti in tako lahko pripomore k boljši organiziranosti podjetja. Z upoštevanjem analize dela bi podjetje pristopilo k bolj urejenemu sistemu dela.
Ključne besede: Sistemizacija delovnih mest, analiza dela, opis delovnega mesta, organizacija, kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1840; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,04 MB) |
120. Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s staršiMaja Natek, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s starši je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili študij predšolske vzgoje ter pomembnost prakse za naš poklic. Velik poudarek smo dali oblikam sodelovanja v vrtcu med vzgojitelji in starši, saj temu veliko pozornosti namenjamo tako vzgojitelji kot starši. Starši, ki otroka prvič vpišemo v vrtec, imamo možnost, da se sami odločimo za vrtec, prav tako pa se ob otrokovem prihodu v vrtec seznanimo z uvajanjem, vsakodnevnim sodelovanjem in kasneje tudi s prehodom iz vrtca v šolo. Kompetence, ki si jih študentje pridobimo skozi izobraževanje, pa so ravno tako pomembne. Kompetence smo opredelili in jih predstavili po ravneh.
Empirični del zajema raziskavo o pripravljenosti študentov predšolske vzgoje na sodelovanje s starši. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med študente treh fakultet v Sloveniji, in sicer na mariborski, ljubljanski in primorski fakulteti. Vseh izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 120. Zanimalo nas je, katere oblike sodelovanja se jim zdijo pomembne, koliko se čutijo usposobljene za sodelovanje s starši.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, sodelovanje s starši, kompetence vzgojiteljev
Objavljeno v DKUM: 12.03.2018; Ogledov: 10104; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,24 MB) |
