101. Gibalna pismenost otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleNejc Iršič, 2019, magistrsko delo Opis: Besedo pismenost razumemo oziroma jo uporabljamo na različnih področjih. Danes govorimo o slovnični, matematični, medijski, informacijski, energetski in še o marsikateri pismenosti. V zadnjem času pa se vedno bolj razvija pojem gibalna pismenost, ki jo vse bolj uvrščamo med ključne kompetence posameznika. Izraz je relativno nov, zato se ga težko definira. Povezujemo ga s celovitim zdravim življenjskim slogom. Ko govorimo o gibalni pismenosti, govorimo o motivaciji, zaupanju, telesni usposobljenosti, znanju, razumevanju in prevzemanju odgovornosti za gibalne dejavnosti. Gibanje posameznika pomeni življenje in samo življenje je gibanje. Je torej človekova naravna in osnovna potreba. Namen magistrskega dela, ki temelji na teoriji, je preučiti gibalno pismenost otrok, telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji in ugotoviti, kakšni so trendi gibalnega razvoja otrok skozi zgodovinski pregled. S pomočjo obstoječih virov se je želelo ugotoviti, kaj dejansko predstavlja in vključuje pojem gibalna pismenost, ter raziskovati, kako na omenjeni pojem gledajo pri nas in kako v tujini. Raziskovalna vprašanja v magistrskem delu izhajajo s področja gibalne pismenosti, dotikajo pa se tudi športno-vzgojnega kartona, po novem SLOfit, in v zadnjem času vedno bolj populariziranega mednarodnega projekta PHYSICAL Literacy – Gibalna pismenost, kar tudi daje težo aktualnosti teme samega magistrskega dela.
Ključne besede: gibalna pismenost, gibalni razvoj, gibanje, SLOfit, gibalne kompetence, športna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1968; Prenosov: 232
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
102. Delovne kompetence v Centru za varovanje in zaščito - policija : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAndrej Rovan, 2019, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija se preko različnih evropskih pogodb in usmeritev, neprestano zavezuje usklajevati z evropskimi cilji. Enako je na področju policijskega dela, kjer slovenska policija stremi k evropsko usmerjeni organizacij, vendar pa še zmeraj ostajajo odprta področja na katerih slovenska policija, kot največja organizacija znotraj javne uprave ne dosega želenih ciljev. Področje kompetenc in plačila za zahtevane kompetence se v slovenski policiji sicer počasi postavljajo, vendar pa se ravno zaradi hitenja in presplošnega vrednotenja poklica znotraj javne uprave pojavlja zahtevana prekompetentnost (na papirju) za plačilo, ki ga policist dobi znotraj javne uprave. Prednost za delavca in slabost za delodajalca se kaže predvsem v segmentu da je policijsko delo primerljivo na celotnem področju Evropske unije, kot tudi globalno. Nekatere policijske operacije se povezujejo in nadaljujejo v različnih državah Evropske unije (Europol) in sveta (Interpol), kar povezuje preiskovalce z primerljivimi kompetencami vendar pa neprimerljivem plačilu za opravljeno delo. Kompetenten kader za določeno področje oziroma za področje policijskega dela, pomeni strokovno usposobljen in izobražen kader, ki pa nemalokrat presega kompetentnost vodstvenega kadra v podjetjih v državni lasti. V diplomskem delu je poleg opisa kompetenc policista znotraj policije kot tudi policista varnostnika-specialista v Centru za varovanje in zaščito predstavljena primerjava med sorodnimi poklici tako znotraj evropske organizacije NATO kot tudi svetovne organizacije OZN.
Ključne besede: policija, Center za varovanje in zaščito, kompetence, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1381; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,54 MB) |
103. Dvojni tajni agent : magistrsko deloMaša Kop, 2019, magistrsko delo Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo.
Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb.
Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev.
Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov.
Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev.
V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 2680; Prenosov: 212
Celotno besedilo (496,58 KB) |
104. |
105. Analiza kompetenc delovnih mest na Mestni občini LjubljanaNataša Despot, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se posvečamo analiziranju kompetenc dela določenih delovnih mest v Mestni upravi Mestne občine Ljubljana. Kompetence na kadrovskem področju so lastnosti, ki jih mora imeti posameznik, da bi uspešno opravljal svoje delovne naloge in reševal probleme, s katerimi se sooča na svojem delovnem mestu. Kompetence obsegajo znanje, izkušnje, različne sposobnosti in veščine ter druge lastnosti osebe, ki zagotavljajo delovni uspeh.
Glede na skupine ločimo temeljne ali splošne, generične in delovno specifične kompetence. Kompetence so lahko vidne ali opazne in nevidne ali skrite. Kompetenčni model je osnova za ocenjevanje in napredovanje zaposlenih. V Mestni upravi Mestne občine Ljubljana kot izbrani organizaciji smo analizirali nekatera delovna mesta in kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje nalog, povezanih s temi delovnimi mesti.
Ključne besede: Kompetence
Javna uprava
Mestna uprava Mestne občine Ljubljana
Sistemizacija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1781; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,13 MB) |
106. Povezava izkušenj učiteljev z njihovo usposobljenostjo in pripravljenostjo na sodelovanje s staršiKlara Pravdič, 2019, magistrsko delo Opis: Uspešno sodelovanje med šolo in domom – med učitelji in starši sodi med pomembne kazalce kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Že same raziskave kažejo, da sta sodelovanje šole ter medsebojna podpora bistvenega pomena za uspešno izobraževanje otroka in za njegov razvoj. Dobro načrtovano in učinkovito izvedeno vključevanje staršev prinaša pozitivne učinke tako za otroka kot za starše, učitelje in šolo v celoti. Pomembni so partnerski odnosi, ki naj bi bili vzajemno-sodelovalni. Med učitelji in starši obstajajo bolj ali manj ustaljene oblike sodelovanja, ki so lahko formalne in neformalne oblike, za uspešne oblike sodelovanja pa je potrebno določeno znanje in sposobnosti učitelja. Učitelj mora znati pristopiti do staršev, mora jih poslušati in poskušati razumeti. Vedeti mora, kako ravnati v določenih situacijah.
V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji in starši. Natančno so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja. Prav tako so predstavljene kompetence učitelja, torej tiste, ki so nujno potrebne za uspešno sodelovanje s starši. In prav tako je predstavljeno pomankanje kompetenc učitelja, zaradi katerih je lahko sodelovanje med starši in učitelji slabo. V nadaljevanju so opisana različna izobraževanja učiteljev na temo sodelovanja s starši. Zanimalo nas je tudi, če študentje dobijo dovolj znanja o tem, kako sploh in kako dobro sodelovati s starši ter kako reagirati v določenih situacijah, ki so lahko včasih tudi neprijetne. Zato smo preučili učne načrte Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – na študijskem programu razredni pouk.
Čeprav se ve, da je sodelovanje s starši še kako zelo pomembno in prav tako je prisotno takoj, ko postanemo učitelji ali razredniki, je bilo pri pregledu učnega načrta Pedagoške fakultete Maribor, smer razredni pouk, ugotovljeno, da se vsebini, ki govori o sodelovanju s starši, ter, kako izpeljati formalne in neformalne oblike sodelovanja in kako svetovati, ko pride do vzgojnega ali učnega problema, ne namenja prav veliko pozornosti. Prav bi bilo, da bi se temu področju namenilo več časa oz. več predmetov, saj v današnjem času kakovostno sodelovanje med šolo in starši ni najlažje in ni samoumevno.
V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali, kako so učitelji, ki imajo različno delovno dobo in izkušnje pri delu s starši, pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje s starši. Ali se daljša delovna doba učiteljev povezuje z njihovimi značilnostmi sodelovanja s starši in kako se učitelji začetniki spoprijemajo s tem. V raziskavo so bili vključeni razredniki koroških osnovnih šol.
Rezultati so pokazali, da učitelji na razredni stopnji dobro sodelujejo s starši, toda kljub temu si želijo, da bi se lahko na tem področju še dodatno izobraževali, saj jim včasih primanjkuje znanja ali izkušenj, da bi tako bilo njihovo sodelovanje kvalitetnejše in da bi jim starši bolj zaupali. Prav tako pa so učitelji mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno medsebojno sodelovanje izobraževati tudi starše učencev.
Ključne besede: starši, učitelji, sodelovanje, oblike sodelovanja, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 1363; Prenosov: 393
Celotno besedilo (1,12 MB) |
107. Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v SlovenijiTanja Zdolšek Draksler, 2018, doktorska disertacija Opis: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Ključne besede: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 2344; Prenosov: 298
Celotno besedilo (4,60 MB) |
108. Kompetence zaposlenih v logistiki v podjetju sž-vitNadia Polignone, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo najprej razložili, kakšna je definicija kompetenc ter delitev kompetenc. Definicijo in delitev kompetenc smo povzeli po različnih avtorjih, in sicer po Mileni Majcen, Andreju Kohontu, Branetu Grubanu in Ivanu Svetliku. V nadaljevanju smo pojasnili cilje diplomskega dela in uporabljene metode, ki so nam pri tem pomagale. Metode smo opisali in pojasnili, kako jih uporabljamo. Za deset izbranih delovnih mest, ki delujejo na področju logistike v podjetju SŽ-VIT, smo zapisali delovne naloge in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje teh nalog. Izbrali smo naslednja delovna mesta: koordinator, pomočnik direktorja, obratovodja, višji strokovni sodelavec I, višji strokovni sodelavec II, strokovni sodelavec II/1, tehnični referent III/1, tehnolog I, tehnolog II in skladiščnik. Kompetence smo pri tem razdelili na ključne in na delovno specifične. Želeli smo izvedeti, katere kompetence so zaposleni pridobili v času študija in katere v času zaposlitve, zato smo opravili intervju z izbranimi zaposlenimi. Na podlagi intervjuja smo kompetence kasneje razdelili.
Ključne besede: kompetence, delovno mesto, logistika, ključne kompetence, delovno specifične kompetence
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1990; Prenosov: 211
Celotno besedilo (661,51 KB) |
109. Roditeljski sestanek v vrtcuMelani Lainščak, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučili roditeljski sestanek kot obliko sodelovanja med strokovnimi delavci vrtca in starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem oz. teoretičnem delu smo predstavili različna teoretična izhodišča ter predstavili razmišljanje različnih avtorjev. Podrobno smo opisali sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši ter pri tem natančno definirali sodelovanje z vidika kakovosti. Pri tem smo natančno definirali roditeljski sestanek ter opisali vse organizacijske elemente, ki so pomembni za uspešen roditeljski sestanek. Dotaknili smo se tudi potrebnih kompetenc za uspešno vodenje roditeljskega sestanka in znotraj tega opisali komunikacijo in morebitne konflikte, ki so prav tako pomembni in jih ne smemo pozabiti.
V drugem oz. empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave in interpretacije le-teh. Z metodološkega vidika smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca in ga razdelili po mestnih in podeželskih vrtcih v SV Sloveniji. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package fort he Social Sciences) in jih tabelarično predstavili.
Ključne besede: Sestanek, strokovni delavci, vrtec, organizacijski elementi, kompetence, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 3046; Prenosov: 579
Celotno besedilo (844,16 KB) |
110. Kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta športKlara Todorović, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni namen študije je bil raziskati kompetence učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta šport, pri čemer smo preverili, ali se učitelji razrednega pouka čutijo dovolj kompetentni za izvajanje predmeta šport, kako na kompetentnost vplivajo posamezni dejavniki, kje so pridobili ustrezne kompetence in kako jih nadgrajujejo. Študija je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu in je vključevala 140 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo tudi šport. Zbiranje podatkov je potekalo na osnovnih šolah v Podravju, v obliki anketnega vprašalnika, pri čemer smo za namene analize uporabili 110 v popolnoma izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati prikazujejo, da se učitelji razrednega pouka ocenjujejo kot kompetentne za poučevanje predmeta šport, posledično pa ugotavljamo, da razvitost lastnih kompetenc vrednotijo relativno visoko. Učitelji pri sebi še ugotavljajo šibkosti na določenih vsebinskih področjih predmeta kot so gimnastika, ples in plavanje, ter se zavedajo pomembnosti razvoja in nadgradnje kompetenc. Kljub zavedanju šibkih področij in želji po izboljšanju kompetentnosti, je prisotnost na dodatnih strokovnih izobraževanjih še zmeraj prešibka. Učitelji se najraje poslužujejo izobraževanj s pomočjo strokovne literature in sodelovanja s športnimi pedagogi, ter kažejo zadovoljstvo z obsegom ponudbe dodatnih izobraževalnih programov. Novosti redno prenašajo v prakso.
Ključne besede: Kompetence, kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta šport, predmet šport, dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1701; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,17 MB) |
