| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KORUPCIJA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Ana Jagodič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Boj proti korupciji je že dlje časa najbolj aktualna tema. V času gospodarske krize je opaziti vedno več primerov koruptivnih dejanj, kar potrjujejo razne raziskave, ki jih vsako leto opravlja organizacija Transparency International. Po tej raziskavi je Slovenija država z relativno nizko stopnjo administrativne korupcije, če jo primerjamo z drugimi tranzicijskimi državami v širši Evropi, ki so članice Sveta Evrope. Tudi glede korupcije belih ovratnikov določeni pokazatelji kažejo, da je Slovenija v boljšem položaju kot druge tranzicijske države in primerljiva z nekaterimi starimi članicami EU. Korupcija škodi pravni državi s tem, ko posamezniki pravna pravila, ki naj bi veljala za vse enako, kršijo, izkrivljajo oziroma zaobidejo in s tem sebe postavljajo v boljši položaj ali druge v slabšega. Tema diplomske naloge je bila korupcija v slovenskih podjetjih. Opredelila sem korupcijo, naštela vrste in ravni korupcije, predstavila načine za odkrivanje, merjenje in preprečevanje korupcije, podala sem tudi vzroke in posledice nastanka korupcije. Podala sem širši pregled nad stanjem korupcije v svetu, zanimalo me je, katere so organizacije, ki se borijo proti korupciji v svetu in doma, kako je z zakonodajo na tem področju. S pomočjo opravljenih raziskav sem predstavila razširjenost korupcije doma in v svetu. S štirimi odmevnimi primeri sem želela opozoriti na primere, kaj vse bi se še dalo storiti na področju odkrivanja korupcije in podala svoje predloge, kako bi se lahko učinkoviteje borili proti temu svetovnem pojavu, ki zavira splošno konkurenčnost.
Ključne besede: korupcija, posledice korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International.
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1691; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (570,70 KB)

2.
Korupcija in Komisija za preprečevanje korupcije v očeh državljanov Republike Slovenije
Andreja Grašič, 2015, diplomsko delo

Opis: Korupcija je resen problem sodobne družbe. V Sloveniji je Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (v nadaljevanju KPK) tisti organ, ki si najbolj javno in intenzivno prizadeva za njeno preprečevanje, pregon ter odpravo. V diplomski nalogi smo predstavili problematiko korupcije ter pomen in vlogo KPK pri tem, s čimer želimo opozoriti na resnost problema korupcije v Sloveniji. V raziskovalnem delu naloge smo ugotavljali, kakšno zaupanje uživa institut KPK med državljani Republike Slovenije. Rezultati študije so pokazali, da anketirani poznajo pomen in vsebino korupcije in menijo, da je korupcija največji problem v javni upravi, da se korupcija širi iz dneva v dan in da gre za zelo resen problem. Delo KPK ocenjujejo niti kot učinkovito niti kot neučinkovito. Pri tem anketirani ne vedo, ali so člani KPK tudi sami udeleženci pri koruptivnih dejanjih. Večina jih meni, da KPK ni nepotrebna in da je ni potrebno ukiniti. Nova sestava KPK v letu 2014 pa se ni izkazala kot bolj učinkovita od prejšnje. Podatki kažejo na visoko zaskrbljenost državljanov ter hkrati nakazujejo, da ljudje še upajo v izboljšanje razmer s pomočjo KPK. Podobne ugotovitve smo zasledili tudi pri drugih predhodnih raziskavah. Predlogi izboljšav so: izobraževanje visokih državnih funkcionarjev, ozaveščanje najvišjih državnih funkcionarjev, bolj učinkovito izvajanje zakonov na področjih, kjer se izvaja korupcija; avtomatizacija nadzora in preventive, povečano sodelovanje organov, povečan nadzor inšpekcijskih služb in policije, vzpostavitev učinkovitega kazenskopravnega varstva, odprava oz. popravki zakonskih določil, ki otežujejo delo organov pregona, razvoj strategij in metod odkrivanja ter preiskovanja gospodarske kriminalitete.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, stališča, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 818; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
KORUPCIJA IN RIZIČNA PODROČJA NJENEGA NASTANKA V JAVNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE
Katarina Lavtar, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnega uvoda podrobneje predstaviti najbolj pogosta koruptivna ravnanja v javni upravi Republike Slovenije. Javna uprava predstavlja področje, kjer korupcija pusti največ negativnih posledic, saj zaradi nje bledi zaupanje v javne funkcije in s tem tudi zaupanje v pravno državo. Uslužbenci v javni upravi opravljajo pri svojem poklicu izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, pri katerih se morajo izogniti situacijam, ki bi vodile do izkoriščanja javnih funkcij ter do pristranskega opravljanja njihovih nalog. Po uvodnih pojasnilih korupcije, različnih oblik le-te, javne uprave, konflikta interesov sem na kratko predstavila tudi škodljivost teh pojavov ter njihov nastanek. Pri analizi razširjenosti korupcije v javni upravi sem se poslužila predvsem metodološke analize dostopne literature, predvsem primerov iz Načelnih mnenj Komisije za preprečevanje korupcije. Tako sem ugotovila, da je bilo največ korupcije zaznane na področju javnih naročanj, drugih razpisov ter pri postopkih razpolaganja z državnim premoženjem. S pričujočim delom želim podrobneje opisati pojem korupcije, kje v javni upravi jo je mogoče največ zaslediti, samo problematiko pojma, predvsem pa bralca spodbuditi k kritičnemu razmišljanju o vplivu korupcijskih ravnanj v javni upravi in vplivu le-teh na delovanje pravne države.
Ključne besede: korupcija, javna uprava, konflikt interesov, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1731; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Erar
Majda Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države. Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij. Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec. V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Ključne besede: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 763; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici