Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: korupcija, preprečevanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 12
Celotno besedilo (153,59 KB)

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1019; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države. Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij. Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec. V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Ključne besede: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2008; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnega uvoda podrobneje predstaviti najbolj pogosta koruptivna ravnanja v javni upravi Republike Slovenije. Javna uprava predstavlja področje, kjer korupcija pusti največ negativnih posledic, saj zaradi nje bledi zaupanje v javne funkcije in s tem tudi zaupanje v pravno državo. Uslužbenci v javni upravi opravljajo pri svojem poklicu izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, pri katerih se morajo izogniti situacijam, ki bi vodile do izkoriščanja javnih funkcij ter do pristranskega opravljanja njihovih nalog. Po uvodnih pojasnilih korupcije, različnih oblik le-te, javne uprave, konflikta interesov sem na kratko predstavila tudi škodljivost teh pojavov ter njihov nastanek. Pri analizi razširjenosti korupcije v javni upravi sem se poslužila predvsem metodološke analize dostopne literature, predvsem primerov iz Načelnih mnenj Komisije za preprečevanje korupcije. Tako sem ugotovila, da je bilo največ korupcije zaznane na področju javnih naročanj, drugih razpisov ter pri postopkih razpolaganja z državnim premoženjem. S pričujočim delom želim podrobneje opisati pojem korupcije, kje v javni upravi jo je mogoče največ zaslediti, samo problematiko pojma, predvsem pa bralca spodbuditi k kritičnemu razmišljanju o vplivu korupcijskih ravnanj v javni upravi in vplivu le-teh na delovanje pravne države.
Ključne besede: korupcija, javna uprava, konflikt interesov, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 18.09.2012; Ogledov: 3032; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,02 MB)