| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v sloveniji
Erik Rihter, 2020, magistrsko delo

Opis: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso.
Ključne besede: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 471; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev
Lazar Pavić, 2019, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Analiza učinkov ukrepa Politike razvoja podeželja za pomoč mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev je ugotavljanje rezultatov oziroma učinkov, ki jih je ukrep 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij) imel na izbrane agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. S tem namenom smo v prvem koraku razvili večje število modelov s pomočjo multiple regresije, ki smo jih v naslednjem koraku nadgradili z vključevanjem več skupin umetnih spremenljivk, ki opisujejo lastnosti kmetijskih gospodarstev in mladih prevzemnikov. Cilj doktorske disertacije je bil na podlagi razpoložljivih podatkov ugotoviti, v kolikšnem obsegu je sodelovanju v ukrepu 112 izboljšalo agrarnoekonomske dejavnike kmetijskih gospodarstev, in na podlagi tega podati smernice pri načrtovanju Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 za področje mladih prevzemnikov kmetijskih gospodarstev na območju Slovenije. Raziskava, ki je bila izvedena v okviru doktorske disertacije, je bila zasnovana na vzročno-posledičnih odnosih med dvema skupinama spremenljivk: odvisnimi in neodvisnimi. Za dodatno ugotavljanje uspešnosti izvedbe ukrepa 112 smo uporabili analizo skupin oziroma na podlagi rezultatov, ki jih ukrep imel na spremembo izbranih agrarnoekonomskih dejavnikov, poskušali vse kmetije razvrstiti v tri skupine glede na uspešnost izvedbe omenjenega ukrepa. Za razvrščanje v skupine smo uporabili nove spremenljivke, ki smo jih ustvarili z metodo glavnih komponent. Rezultati, ki smo jih predstavili v okviru doktorske disertacije, imajo tudi v širšem kontekstu pozitivne neposredne in posredne učinke na izzive, opredeljene v literaturi. Z njimi se bo Skupna kmetijska politika srečala po letu 2020, predvsem pa bodo prispevali k rasti delovnih mest, ki so podprta z inovacijami in prehodom na nove modele proizvodnje.
Ključne besede: razvoj podeželja, kmetijska politika, mladi prevzemniki, regresijski modeli, analiza skupin
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 709; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 738; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

4.
Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v Sloveniji
Jure Čuš, 2016, magistrsko delo

Opis: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto. Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013
Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

6.
Standardizacija procesov sistema navzkrižne skladnosti za upravljanje kontrolnih sistemov
Maša Kerstein, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je bilo proučiti stanje ozaveščenosti glede sistema navzkrižne skladnosti. Ravno tako je bil namen proučiti možnosti poenotenja postopkov v izvajanju sistema, identificirati dobre prakse med deležniki in jih kot skupek dobrih praks, združenih v smernice, predstaviti vsem deležnikom, z namenom postati učinkovitejši v upravljanju kontrolnih sistemov. Pri tem smo kot osnovo za izboljšanje sistema analizirali izvedbeni model obstoječega sistema navzkrižne skladnosti, proučili akreditacijska merila, ki jih mora izpolnjevati plačilna agencija in jih nadgradili z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015. Pri standardizaciji procesov smo sledili merilom, ki prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kontrolnih sistemov in ugotovitve združili v prepoznane pomanjkljivosti sistema ter predloge za izboljšanje delovanja modela za dosego večje učinkovitosti sistema vodenja in uspešnejšega izvajanja sistema. Precizen odgovor na učinkovito upravljanje nadzora je v raziskavi opredeljen kot rezultat primerljivosti ugotovitev rednih sistemskih kontrol izven sistema subvencij z ugotovitvami kontrol v subvencijskem modelu. Ugotovili smo, da idejna zasnova modela deluje, vendar pa je mogoče z uporabo predlogov izboljšav obstoječega modela in odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti učinkovitejše upravljati kontrolne sisteme znotraj skupne kmetijske politike. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev z udeleženci vodstvenega in operativnega nivoja deležnikov modela ter s kvantitativno raziskavo. Ta je temeljila na spletnem vprašalniku, posredovanem kmetijskim svetovalcem, kmetom in potrošnikom. Na osnovi raziskave, izvedene z deležniki modela navzkrižne skladnosti, smo ugotovili, da je bistvenega pomena za uspešno skupno politiko uskladitev ciljev kmetijske, okoljske in naravovarstvene politike, ki s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Te s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Izkoristiti je potrebno prožnost politik na ravni EU kot tudi specifike naše države ter postaviti jasno srednje ročno in daljno ročno strategijo kmetijstva, z načrtovanimi in ciljno naravnanimi ukrepi, ki jih podpirajo vse ključne politike in so v interesu kmetov ter hkrati dovolj stabilni v času. Usmerjenost k temu cilju bo privedla do skladnosti s standardi, trajnostnega razvoja kmetijstva, kakor tudi večje združljivosti skupne kmetijske politike s pričakovanji kritične družbe na splošno. Navedeni elementi so bili prepoznani kot cilji politike navzkrižne skladnosti.
Ključne besede: navzkrižna skladnost, skupna kmetijska politika, izvedbeni model, standardi, nadzor, učinkovito upravljanje.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

7.
Družbenogospodarske značilnosti vinogradništva v Radgonsko-Kapelskih goricah
Jože Pisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so z vidika vinogradništva med najpomembnejšimi pokrajinami v Sloveniji. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj vinogradništva skozi najpomembnejše faze, ki so zaznamovale preteklo obdobje in sedanjost. Študij strokovne literature, internetnih virov ter zbiranje informacij in podatkov na terenu so bili podlaga ustvarjanja diplomskega dela. Z novo razvojno paradigmo podeželja se je spremenila vloga kmetijstva in posledično vinogradništva v pojmovanju podeželskega prostora. Vinogradništvo zaseda pomembno vlogo v sklopu ohranitve kulturne pokrajine. Naravne in kulturne danosti omogočajo nadaljnji razvoj panoge v smeri ustvarjanja novih delovnih mest in povezovanja s turistično dejavnostjo, ki ima na tem območju velike razvojne možnosti. V prihodnosti bo potrebno še večje sodelovanje med lokalnimi partnerji, saj bodo le tako premostljive pomanjkljivosti, ki se kažejo v majhnosti in posledično nedostopnosti na trgu. Vinogradniki morajo biti usmerjeni v ustvarjanje dodane vrednosti svojih proizvodov in storitev, katerih temelj so naravne danosti in tradicija, ki se kaže v uspešnosti podjetja Radgonske gorice d. d. ter je zgodba o uspehu vinogradništva in vinarstva Radgonsko-Kapelskih goric.
Ključne besede: Radgonsko-Kapelske gorice, nova razvojna paradigma podeželja, Skupna evropska kmetijska politika, vinogradništvo, viničarstvo, obnove vinogradov, Radgonske gorice d. d.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 709; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Spremembe v pristopih k razvoju podeželja
Lučka Lorber, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen članka je predstaviti vplive nove paradigme na razvoj podeželja. Za razumevanje novih pristopov in analizo učinkov je potrebno s kritično primerjavo stare paradigme obrazložiti in utemeljiti prednosti nove razvojne paradigme. Številni, predvsem tuji avtorji, ki se tako teoretično kot praktično ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja, ugotavljajo, da je uspeh nove paradigme razvoja podeželja v neposredni odvisnosti od politične volje tako na multiinstitucionalni ravni kot v pripravljenosti sprejetja nove usmeritve. Globalno se je uveljavil holistični pristop od spodaj navzgor. V ospredju ni več kmetijstvo kot gospodarski sektor. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja so se začele dogajati v drugi polovici prejšnjega stoletja kot posledica učinkov deindustrilizacije in s širitvijo Evropske unije na mediteranske dežele. Z Agendo 2000, Leader programi so bili postavljeni temelji nove razvojne paradigme podeželja, ki je leta 2006 postala globalna z objavo nove razvojne paradigme podeželja OECD. Prav tako nas je zanimalo, kako se je slovenska politika odzvala na sprejete spremembe in kje so vzroki za počasno implementacijo novih pristopov razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijska politika, regionalni razvoj, uravnoteženost, podeželje, EU, OECD, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 555; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (338,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
VPLIV SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE NA RAZVOJ OBČINE SVETA ANA
Maja Župec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje vpliv skupne kmetijske politike na razvoj občine Sveta Ana. Sveta Ana je majhna podeželska občina, kjer je že od nekdaj pomembna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen magistrske naloge je predstaviti razvoj skupne kmetijske politike v Evropski uniji in v Sloveniji. Poseben poudarek je na opisu nove paradigme razvoja podeželja in Programa razvoja podeželja. Prav tako je namen naloge naravnogeografsko in družbenogeografsko predstaviti občino Sveto Ano. Glavni cilj naloge je preučiti vplive nove razvojne paradigme in kmetijske politike na razvoj občine Sveta Ana s pomočjo različnih statističnih podatkov in dejanskih sprememb v uvajanju dodatnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Občina Sveta Ana je v okviru Programa razvoja podeželja izpeljala štiri velike projekte in s tem pospešila razvoj občine. Prav tako se kmetje aktivno prijavljajo na individualne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja. S pomočjo skupne kmetijske politike se občina Sveta Ana gospodarsko razvija, povečuje se število podjetij in dopolnilnih dejavnostih, občina dobiva privlačnejšo podobo, prav tako pa se ohranja kulturna dediščina in razvija se turistična ponudba. S takšnim delovanjem bi občini Sveta Ana lahko uspelo preprečiti zmanjševanje števil kmetijskih gospodarstev, izboljšati starostno strukturo in preprečiti odhod mladih ljudi. Pri tem lahko ima veliko vlogo učitelj geografije, ki lahko pri učencih pri pouku skozi različne dejavnosti spodbudi lokalno ozaveščenost in predstavi nove razvojne možnosti kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Sveta Ana, skupna kmetijska politika, nova paradigma razvoja podeželja, lokalna akcijska skupina, lokalno okolje
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1604; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici