| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
ALERGIJSKE REAKCIJE NA CITOSTATIKE
Irena Tominc, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Incidenca raka narašča, povečuje pa se tudi število zdravil, ki se uporabljajo za njegovo zdravljenje. Z uporabo različnih citostatikov je povezana možnost nastanka alergijske reakcije. Simptomi, ki se pojavljajo pri alergijskih reakcijah na citostatike, so si podobni, obstaja pa razlika v času pojavnosti glede na različne citostatike. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost alergijskih reakcij na citostatike na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk v UKC Maribor, najpogostejše znake ob pojavu alergijske reakcije, kako so se na pojav odzvale medicinske sestre ter ali obstaja povezava kakršnih koli alergij v anamnezi pacientke na pojav alergijske reakcije. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije in dokumentacije zdravstvene nege pacientk, ki so v obdobju od januarja 2008 do decembra 2013 prejele kemoterapijo. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statistično analizirani z računalniškim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 190 pacientk. Prvo skupino je predstavljalo 95 pacientk, pri katerih je prišlo do alergijske reakcije na citostatike. Drugo skupino pa je predstavljalo 95 naključno izbranih pacientk, ki niso imele alergijske reakcije na citostatike. Vseh alergijskih reakcij je bilo 131 pri 95 pacientkah. Rezultati: Povprečna starost pacientk v obeh skupinah je bila 56 let. Vključene so bile pacientke z diagnozami rak dojke, rak jajčnika in rak endometrija. Pogostost alergijskih reakcij na citostatike glede na prisotnost alergij v anamnezi pacientk in glede na dodatne diagnoze ter jemanje drugih zdravil se ni izkazala kot statistično pomembna (p > 0,05). Najpogosteje je alergijsko reakcijo povzročil docetaksel, sledi paklitaksel. Oba sta najpogosteje povzročila alergijsko reakcijo v drugem ciklu, v prvih 5 minutah. Karboplatin pa je alergijsko reakcijo povzročil po več aplikacijah in po 10 minutah. Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so bile ob nastanku alergijske reakcije vedno prisotne le medicinske sestre. Zaradi tega je nujno, da so medicinske sestre, ki aplicirajo citostatike, usposobljene za prepoznavanje prvih simptomov ob nastanku alergijske reakcije. Pomembno je, da znajo oceniti resnost in stopnjo reakcije ter ob nastanku te pravilno in hitro ukrepati, kajti pravočasno ukrepanje pripomore k zmanjšanju in ublažitvi simptomov.
Ključne besede: Ključne besede: alergijska reakcija, citostatik, kemoterapija, pacientka, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2015; Ogledov: 1900; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Pljučni rak, bolezen kot posledica kajenja
Nuša Hodošček, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je eden izmed glavnih tveganj za nastanek pljučnega raka, vendar je odvisnost od kajenja tako močna, da je včasih nesmiselno opozarjati na to nevarnost obolenja, ki je posledica kajenja. Veliko naredimo, ko preventivno opozarjamo, dokazujemo s statističnimi podatki in rezultati, kako nevarno je tvegati kaditi. Vendarle pa pride do tega, da se soočimo z pacientom, ki preboleva pljučnega raka, takrat pa moramo zdravstveni delavci vedeti strokovno pristopiti, ter znati v takšnih situacijah ukrepati. Pacientu v tem času veliko pomeni podpora, dobro informiranje, predvsem pa trdno zastavljeni cilji za prihodnost. Da to dosežemo pri človeku z tako težko diagnozo pa moramo imeti strokovno znanje in pravilen pristop. Namen raziskave je ugotoviti, koliko kadilcev se zaveda posledic dolgotrajnega kajenja. Metoda: Raziskovalni del naloge je temeljil na deskriptivni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18 vprašanj. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel 2010. Rezultati: Največ (26 %) anketirancev je pričelo kaditi pri 15 letih. Od tega je kar 36 % starih nad 30 let, ki so kadilci še danes. Kar 90% vseh anketirancev pozna nevarnosti pasivnega kajenja ter 13 % se jih je že srečalo z boleznijo raka pljuč v družini. Kar 60 % bi prenehalo z kajenjem, če bi zboleli. Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da se kadilci zelo dobro zavedajo vzrokov in posledic kajenja in da poznajo najhujšo obliko bolezni dolgotrajnega kajenja, pljučni rak. Ta bolezen skrbi bolj starejše kadilce, stare nad 30 let, saj kadijo že dalj časa. Več kot polovica pa jih razmišlja o opustitvi kajenja, vendar jih način življenja, stres, odvisnost,prepričajo k nadaljevanju kajenja.
Ključne besede: Ključne besede: pljučni rak, kajenje, pasivno kajenje, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 3780; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (536,27 KB)

3.
UPORABA TEORIJE SKRBI V PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE NA KLINIKI ZA KIRURGIJO
Hilda Rezar, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Izbor teorije za delovanje v praksi zdravstvene nege je pogojeno z okoljem, v katerem bo uporabljeno. Pri izbiri teorije za klinično prakso moramo upoštevati dejstvo, da mora izbrana teorija medicinske sestre spodbuditi h kritičnemu razmišljanju. Skrb predstavlja osrednje delovanje vsake medicinske sestre v zdravstvenem sistemu, zato predstavlja izbor teorije skrbi za delovanje medicinskih sester na Kliniki za kirurgijo izziv. Namen raziskave je bil opisati Teorijo skrbi Jean Watson in proučiti, ali medicinske sestre na Kliniki za kirurgijo delujejo po načelih desetih dejavnikov skrbi in ali pacienti to delovanje občutijo v času zdravljenja. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo izbrali vprašalnika Caring factors survey for patient in Caring factors survey for caregivers in ju uporabili z dovoljenjem avtorjev. V raziskavi je sodelovalo 179 medicinskih sester, zaposlenih na Kliniki za kirurgijo, in 135 pacientov, ki so bili zdravljeni na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Rezultati. Ugotovili smo, da medicinske sestre pri svojem delu uporabljajo dejavnike skrbi. Ugotovili smo, da so pacienti vse dejavnike skrbi ocenili višje kot medicinske sestre. Dokazali smo, da obstaja statistično pomembna razlika (p<0.001) pri ocenjevanju skrbnega delovanja medicinskih sester s strani pacientov in medicinskih sester. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da so pacienti z delovanjem medicinskih sester zadovoljni. Razprava in sklep. Rezultati raziskave dokazujejo skrbno delovanje medicinskih sester na Kliniki za kirurgijo in zavedanje, da je skrb srce delovanja zdravstvene nege kot profesije. Potrebno je nadaljnje raziskovanje in aplikacija rezultatov v prakso.
Ključne besede: Ključne besede: teorija skrbi, dejavniki skrbi, Jean Watson, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 3451; Prenosov: 918
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
MODEL DEJAVNIKOV ORGANIZACIJSKE KLIME V ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJAH
Andreja Cvikl, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V nalogi smo se osredotočili na spoznavanje pojma organizacijske klime in kulture ter ju merili v izbrani regijski bolnišnici. V organizacijah, kamor spadajo tudi bolnišnice, je pojem organizacijske klime bistven, saj je konkurenca med bolnišnicami vedno večja, saj organizacijska klima ključno vpliva na uspešnost in učinkovitost organizacij. Organizacijska klima vsebuje značilnosti, ki so skupne večini zaposlenih posamezne organizacije in vplivajo na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih. Le zadovoljni zaposleni so lahko tudi uspešni in prispevajo h kakovosti svojega dela v organizaciji. Namen in cilj. Namen magistrske naloge je prikazati kompleksen problem organizacijske klime in ustvariti model dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na organizacijsko klimo v zdravstvenih organizacijah na podlagi podanih teoretičnih prispevkov s teh področij ter empirično preveriti določena teoretična vprašanja na primeru zaposlenih v izbrani regijski bolnišnici. Raziskovalna metodologija. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna in analitična metoda. S pomočjo strokovne literature smo pridobili podatke, ki smo jih uporabili pri izvedbi analitičnega dela, da smo jih lahko s pomočjo raziskovalnega dela potrdili oziroma ovrgli. Na podlagi analize smo želeli dobiti odgovore na postavljene hipoteze. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Dobljene podatke smo obdelali in vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel, Microsoft Office Word, program EpiData ter s programom SPSS. Rezultati. Iz analize podatkov smo ugotovili, da med zaposlenimi v izbrani regijski bolnišnici prevladuje zadovoljiva organizacijska klima. Izkazalo se je tudi, da dobri medsebojni odnosi, ki jih meri dimenzija kvaliteta odnosov statistično značilno pozitivno vplivajo na prav vse dimenzije organizacijske klime. Preverili smo tudi povezanost dimenzij organizacijske klime in izkazalo se je, da je večina dimenzij med seboj statistično značilno pozitivno povezanih ter vplivajo na oceno organizacijske klime. Sklep. Dobra organizacijska klima v organizacijah omogoča delovanje na individualni in skupinski ravni, spodbuja uspešnost in ustvarjalnost posameznika kot tudi skupine zaposlenih v organizaciji. Dolgoročni uspeh organizacij je mogoče zagotavljati, kjer je organizacijska klima ugodna in je v nenehnem izboljševanju.
Ključne besede: Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, uspešnost, zadovoljstvo, zdravstvena nega, organizacije, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 2119; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
POPORODNA DEPRESIJA IN POMEN ZDRAVSTVENE NEGE
Sara Vigali, 2013, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj si človek misli o sebi in svojem življenju, kako čuti in doživlja svet okoli sebe, vpliva tudi na izvajanje nekaterih življenjskih aktivnosti. Glede na to, da lahko pušča posledice tako na zdravju žensk kot tudi njihovih otrok, si zasluži večjo pozornost s strani zdravstvenih delavcev. Medicinske sestre so namreč tisti zdravstveni strokovnjaki, katerim tuja strokovna literatura pripisuje glavno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi psihičnih motenj v nosečnosti, med in po porodu. Namen diplomskega dela, ki je teoretičnega značaja, je predstaviti poporodno depresijo kot psihično motnjo z značilnimi duševnimi in telesnimi spremembami, izpostaviti najpomembnejše negovalne probleme pri pacientki s poporodno depresijo, poudariti pomen in predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s poporodno depresijo. Naše ugotovitve so, da je pojavnost poporodne depresije pri mamicah zelo velika in da je tej bolezni potrebno nameniti več pozornosti, predvsem v smislu preventivne dejavnosti, pa tudi v času same bolezni. Ugotovili smo, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, v stiski s časom, in zato velikokrat ne more nuditi tega, kar bi si pacientke želele, tega kar jim pripisuje strokovna literatura.
Ključne besede: Ključne besede: porod, poporodna depresija, mati, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 3854; Prenosov: 721
.pdf Celotno besedilo (595,62 KB)

6.
Zdravstvena nega pacienta s Hodgkinovim limfomom
Tamara Muhič, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak vstopi v življenje pacienta in njegove družine nepričakovano ter poseže na vse ravni življenja. V takšnih primerih lahko optimalne možnosti zdravljenja in zdravstveno nego zagotavljamo samo s celostno obravnavo že od diagnostične faze, preko vseh faz zdravljenja in okrevanja. Glavni cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je doseči ozdravitev, vendar je pot do ozdravitve težka, saj mora pacient skozi agresivno kemoterapijo in radioterapijo, ki puščata veliko neželenih učinkov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti Hodgkinov limfom, ter s pomočjo študije primera prikazati pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Hodgkinovim limfomom. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera pacienta s Hodgkinovim limfomom. Obravnava pacientke je potekala na njenem domu. Informacije o pacientki smo pridobili na podlagi vprašalnika, ki je delno strukturirane narave, prav tako smo podatke pridobili iz njene medicinske in negovalne dokumentacije. Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da ima pacient s Hodgkinovim limfomom največ težav zaradi samega zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo. Najpogostejši negovalni problemi, ki jih imajo pacienti s Hodgkinovim limfomom so: težko dihanje in kašelj, težko in boleče požiranje, socialna izolacija zaradi zmanjšane imunosti, slabše splošno počutje, depresija, pomanjkanje samozavesti zaradi izgube las, slabše spanje zaradi bolečin, izpostavljenost infekcijam zaradi zmanjšane imunosti ter strah pred prognozo in posledicami zdravljenja. Sklep: Pacienti s Hodgkinovim limfomom morajo upoštevati navodila, ki jih daje njihov onkolog, saj s tem lahko preprečijo marsikatero težjo obliko neželenih učinkov citostatskega zdravljenja in obsevanja. Medicinska sestra v tem primeru deluje zdravstveno-vzgojno ter pacienta poučuje in mu svetuje glede na njene kompetence.
Ključne besede: Ključne besede: maligni limfom, Hodgkinov limfom, Hodgkinova bolezen, onkologija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2606; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (835,27 KB)

7.
OBRAVNAVA OTROKA Z RAKAVIM OBOLENJEM
Tanja Verlak, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Rak je redka bolezen otrok in mladostnikov. Ko se le ta pojavi pri otroku, je vedno navzoč velik strah pred izidom in smrtjo. Medicinske sestre so pomemben element kakovostnega izvajanja onkološke pediatrične zdravstvene nege. Njihova vloga je pomembna v vseh fazah: v preventivnih ukrepih, bolnišničnem zdravljenju, prepoznavanju simptomov recidiva po končanem zdravljenju, ter pri izvajanju zdravstvene vzgoje. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili tehniko intervjuja, ki je vsebovala vprašanja odprtega tipa. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti Virginije Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego. Z izpostavljenimi negovalnimi diagnozami smo ugotovili, da zaradi rakavega obolenja otrok slabše izvaja vsakodnevne aktivnosti, ter da je v času procesa zdravljenja prisoten strah. Sklep. Izvajanje kakovostne zdravstvene nege je ključnega pomena pri pacientu obolelim z rakom. Vso pozornost onkološke zdravstvene nege je potrebno usmeriti ne le v postopek zdravljenja, temveč mora medicinska sestra izvajati svojo temeljno nalogo zdravstveno-vzgojnega dela ter sočasno nuditi psihosocialno podporo obolelemu otroku, kot tudi njegovi družini.
Ključne besede: Ključne besede: rak, maligna obolenja, medicinska sestra, zdravstvena nega, otrok, starši.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2013; Ogledov: 2254; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORAKALNO DRENAŽO
Nadja Povh, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo. Predstavljena je torakalna drenaža, vrste torakalnih drenaž, prednosti in slabosti torakalnih drenaž, sam kirurški postopek vstavljanja torakalnega drena, spremljanje bolečine pri bolnikih s torakalno drenažo in odstranitev torakalnega drena. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela s študijem domače in tuje literature. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vključeval 28 zaposlenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na Oddelku intenzivne kirurgije Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki dovolj strokovno usposobljeni oziroma ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja o torakalni drenaži in alibi si ga želeli pridobiti še več. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da si vsi anketiranci želijo dodatna znanja s področja obravnave pacienta s torakalno drenažo.
Ključne besede: Ključne besede: torakalna drenaža, torakalni dren, medicinska sestra, pacient, psihična in fizična priprava bolnika in zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 6025; Prenosov: 1605
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
MODELIRANJE ZNANJA ZDRAVSTVENE NEGE ZA POTREBE E - DOKUMENTACIJE
Cvetka Krel, 2013, magistrsko delo

Opis: MODELIRANJE ZNANJA ZN ZA POTREBE E – DOKUMENTACIJE Osnova za elektronsko dokumentiranje podatkov zdravstvene nege je enotna dokumentacija, podatkovni standardi, ustrezno dosegljiva informacijska tehnologija in obstoječa zakonodaja. Pomanjkljivosti na omenjenih področjih so razlog, da se podatki zdravstvene nege še vedno beležijo v papirni in ne v elektronski obliki. V magistrskem delu smo najprej predstavili teorijo zdravstvene nege, ki je osnova za dokumentiranje zdravstvene nege, v nadaljevanju smo predstavili razvoj in obstoječe stanje na področju informatike in dokumentiranja v zdravstveni negi v Sloveniji in na tujem. Osrednji prispevek magistrskega dela predstavlja izdelava in testiranje modela elektronskega zapisa zdravstvene nege na Oddelku za nefrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Gre za model elektronskega zapisa zdravstvene nege, ki zajema zbiranje podatkov pri pacientu po temeljnih življenjskih aktivnostih, in obravnavo pacienta po procesni metodi dela, poskusno za tri negovalne diagnoze, s poudarkom na zdravstveni negi nefrološkega pacienta. Prototipno rešitev modela elektronskega zapisa smo testirali v kliničnem okolju s pomočjo mobilnih naprav (tabličnih računalnikov). Na podlagi analize izdelanega modela elektronskega zapisa zdravstvene nege ugotavljamo, da je ta pomembno vplival na komunikacijo, kritično razmišljanje izvajalcev zdravstvene nege, da omogoča pomoč za boljše odločanje pri delu, celostno obravnavo pacienta, ki zajema podatke in obravnavo pacienta po procesu zdravstvene nege in s tem na ustreznejše dokumentiranje zdravstvene nege. Raziskovalno delo odpira številne nove možnosti za nadaljnje razvijanje in izgradnjo enotnega elektronskega zapisa zdravstvene nege v Sloveniji.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zdravstvena nega, dokumentiranje, informatika, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2402; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (7,49 MB)

10.
Raba krvi in krvnih pripravkov v kirurgiji
Katja Hrovat, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena transfuzija krvi in krvnih pripravkov ter vloga medicinske sestre kot izvajalke določenih postopkov med transfuzijo. Sodobna raba krvi in njenih pripravkov temelji na presoji, da je bolniku treba dajati le tiste krvne komponente, ki mu primanjkujejo. Takšen pogled omogoča sorazmerno varno rabo krvnih pripravkov, racionalno izkoriščanje vse manjših količin zbrane krvi ter razširja terapevtske možnosti rabe krvi in njenih pripravkov. V diplomskem delu je predstavljena sestava krvi, njen pomen v vzdrževanju življenjskih funkcij, kakor tudi zgodovina transfuzije in izvajanje krvodajalstva. V diplomsko delo smo vključili aktivnosti zdravstvene nege pri bolniku pred, med in po transfuziji. Diplomsko delo je teoretično in temelji na deskriptivnem načinu opisovanja. Uporabili in analizirali smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Literaturo smo kritično analizirali. Pri diplomskem delu smo izhajali tudi iz lastnih spoznanj in izkušenj, ki smo jih pridobili pri delu z bolniki s transfuzijo.
Ključne besede: Ključne besede: kri, krvni pripravki, avtologna transfuzija, krvodajalstvo, Coombsov test, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2672; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici