| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJI
Katja Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji. Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 357; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (369,16 KB)

2.
Zgodovina vrtcev v osrednjih Slovenskih goricah
Maja Breznik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni vrtci v osrednjih Slovenskih goricah skozi zgodovino. Zajet je čas od ustanovitve vrtcev do danes, k čemur je dodano število vpisanih otrok ob ustanovitvi in takratni strokovni kader. V nadaljevanju diplomskega dela so tudi predstavljene značilnosti predšolske vzgoje skozi zgodovino, pri čemer je opisano življenje in delo v vrtcih nekoč ter njihovo sodelovanje z okolico in s starši. Diplomsko delo obsega tudi delovanje strokovnega kadra v vrtcih in izobraževanje v preteklih letih. V zadnjem poglavju je predstavljeno še delo vrtcev v osrednjih Slovenskih goricah ter njihovo delovanje in življenje v današnjem času, natančneje v šolskem letu 2011/2012.
Ključne besede: Ključne besede: vrtec, zgodovinski razvoj, osrednje Slovenske gorice.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2012; Ogledov: 2100; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
RAZVIJANJE JEZIKOVNIH ZMOŽNOSTI Z LUTKO
Nuša Kugovnik, Sonja Gerhold, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge, smo na podlagi strokovne literature predstavili razvoj govora, kaj so jezikovne zmožnosti in kako vplivajo na otrokov razvoj. Predstavljena je tudi vloga vzgojitelja, ki je v predšolskem obdobju, za otroke, ki obiskujejo vrtec izrednega pomena pri razvoju govora. Predstavljeni so načini oziroma metode dela, kako z lutko spodbujamo in razvijamo otrokov govor, širimo besedni zaklad in burimo domišljijo. Z različnimi vrstami lutk, spodbujamo otroke k sodelovanju, koncentraciji, razmišljanju, itd. saj vemo, da je lutka v predšolskem obdobju pomembno motivacijsko sredstvo. V praktičnem delu diplomske naloge, pa smo predstavili primera dobre prakse pri delu v vrtcu v prvem starostnem in drugem starostnem obdobju. V prvem starostnem obdobju, smo s prstnimi igrami otrokom približali prstne lutke, v drugem starostnem obdobju, pa smo z otroci preko sence spoznali senčne lutke, senčno gledališče, izdelali lutke in sceno za lutkovno dramatizacijo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi, je bil ugotoviti, ali z uporabo lutke v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju spodbujamo razvoj jezikovnih zmožnosti. V praktični del diplomske naloge, so vključene priprave s cilji, preko katerih smo poizkušali spodbujati in razvijati govor otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Jezikovne zmožnosti, govor, otrok, lutka, primer dobre prakse, lutkovna dramatizacija, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 3650; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO PRI BIBARIJAH
Sonja Oljačić, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomska naloga Lutka kot motivacijsko sredstvo pri bibarijah obravnava lutko v povezavi z bibarijami kot vodene dejavnosti v vrtcu pri 2- do 3-letnih otrocih. V teoretičnem delu diplomske naloge so na podlagi strokovne literature opredeljene vsebine Lutka in Vrste lutk, Vloga lutke in Igra z lutko, sledita poglavji Otrokov razvoj ob igri z lutko in Vloga vzgojitelja v lutkovnem procesu. Predstavljeni so Cilji vzgoje in izobraževanja z lutko, Metode dela ter Lutkovne tehnike za različna starostna obdobja v vrtcu, v zadnjem poglavju so opisane govorne igre in bibarije. Bibarije so gibalne igre v obliki komunikacije med odraslim in otrokom. Temeljijo na ritmično-glasovnih in besednih igrah, ki so lahko dopolnjene z melodijo. Povezujejo se z igro dotikanja in gibi odraslega in otroka. Glavne sestavine bibarij so rime, dikcija, ritem, dinamika, izraz in gibi udeležencev. Bibe so kazalec in sredinec, ki se sprehajata po otrokovem telesu in na koncu izzoveta smeh pri otroku. Teoretičnemu delu sledi poglavje Namen s cilji in podpoglavje Predvidena metodologija dela diplomske naloge. V praktičnem delu diplomske naloge so predstavljene priprave za lutkovne dejavnosti, v kateri so podrobno predstavljene izvedbe lutkovne dejavnosti v povezavi z bibarijami v vrtcu. Dodan je slikovni material, ki prikazuje dejavnosti z lutko.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: lutka, bibarije, igra z lutko, otrok, vrtec, govorne igre
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 3624; Prenosov: 741
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

5.
ROMI IN POLOŽAJ ROMSKIH OTROK V OTROŠKEM VRTCU METLIKA
Rok Popović, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsakdo, kdorkoli že je in karkoli počne, ima pravico do življenja in vzgoje v družinskem in širšem družbenem okolju. S to izhodiščno mislijo želimo usmeriti bralca v etično naravnanost, da bo lažje razumel naša prizadevanja za boljši jutri. V slovenski družbi živijo Romi kot manjšinska populacija. V sodobnem času intenzivnejše integracije prihajamo z njimi v stik v vsakdanjem življenju. Poraja se vprašanje, kako ustvariti odnos, ki bo imel obojestransko pozitivni učinek. To je tudi naše raziskovalno vprašanje v diplomski nalogi z naslovom Romi in položaj romskih otrok v Otroškem vrtcu Metlika. Zaposleni smo namreč v Otroškem vrtcu Metlika in vodimo oddelek romskih otrok. V uvodnem delu naloge smo opisali romsko kulturo, način življenja ter probleme romske skupnosti. Predstavili smo tudi Rome v Metliki, predvsem pa romske otroke. Zanimalo nas je, kako je organizirana vzgoja romskih otrok v Otroškem vrtcu Metlika in kaj si o tem mislijo starši romskih otrok. V raziskavi so sodelovali romski starši, katerih otroci obiskujejo, ali so obiskovali Otroški vrtec Metlika. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnih vprašalnikov. Iz rezultatov je razvidno, da so starši otrok z Otroškim vrtcem Metlika zelo zadovoljni. Zavedajo se, da je vzgoja otrok pomembna za otrokov nadaljnji razvoj. Prišli smo do zaključka, da se način življenja romske skupnosti spreminja. Romi se želijo socializirati ter prilagoditi svoje življenje širši družbi. Vzgojitelji v Otroškem vrtcu Metlika so pripravljeni vzpostaviti dobre odnose med svojimi varovanci in njihovimi starši za boljšo kvaliteto življenja vseh.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Romi, romska skupnost, romski otroci, vzgoja, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2011; Ogledov: 3403; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (632,93 KB)

6.
ODNOS VZGOJITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V VRTCU
Mateja Zahrastnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.
Ključne besede: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulum
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 3228; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
UPORABA LUTK V VRTCIH V POSAVJU
Vesna Kržičnik Mirt, 2010, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko delo je mogoče razbrati, kako pomembne so lutke za otrokov celostni razvoj na vseh področjih in kako radi jih imajo. V teoretičnem delu diplomske naloge je opisana zelo pomembna igra z lutko, vloga lutke v otrokovem razvoju in lutka kot sredstvo pri delu z otroki. Opisano je tudi, zakaj in kako lutke uporabljamo v vzgojne in terapevtske namene. Predstavljeni so različni tipi lutk: prstne lutke, lutke na palici, ročne lutke, senčne lutke, ploske lutke, lutke na nitki, maske in mimične lutke, maske, na kratko pa je opisana tudi izdelava lutk iz odpadnega materiala. V empiričnem delu diplomske naloge sem želela s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotoviti ali v vrtcih v Posavju uporabljajo lutke. V praktičnem delu diplomske naloge sem v vrtcu spremljala izdelovanje prstnih lutk in pri njem aktivno sodelovala. Po končani delavnici smo postavili sceno za dramatizacijo zgodbice »Bobek in Barčica«, dodala pa sem tudi fotozapis izvedbe.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, lutka, vrtec, izdelava prstnih lutk, dramatizacija zgodbice »Bobek in Barčica«.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2010; Ogledov: 2995; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
LIKOVNO VREDNOTENJE VRTCA - VRTEC TEZNO, ZUNANJA PODOBA VRTCA
Kristina Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovno vrednotenje vrtca — Vrtec Tezno, Zunanja podoba vrtca zajema teoretični in empirični del. Diplomsko delo je nastalo v sodelovanju z Rebeko Knez, saj iz podobnih teoretičnih izhodišč izpeljujeva vsaka svoj empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili Kurikulum, ki pomeni strokovno podlago za delo v vrtcih. Predstavili smo pomen kurikuluma, njegove cilje, načela ter področje umetnosti. Podrobneje smo predstavili barvo, ki zajema delitev barv, njihove lastnosti, simboliko in funkcionalno vrednost barv kot tudi psihološki učinek barv na človeka. Prav tako smo se osredotočili na zunanjo podobo vrtca, od njegovega igrišča do projekta Forma Viva in same spletne strani vrtca. Dotaknili smo se tudi logotipa Vrtca Tezno, ki je njihov zaščitni znak ter predstavili Vrtec Tezno. V empiričnem delu smo predstavili ocenjevalno lestvico za zunanjo ureditev vrtca, s katero smo želeli izdelati objektivne kriterije, po katerih bodo lahko vrtci samoovrednotili svojo zunanjo podobo vrtca. Zajeli smo pestrost barv, prisotnost različnih materialov, dekoracij, likovnih tehnik ter drugih zanimivosti, s katerimi se lahko vrtec predstavi zunanji okolici. Pri opazovanju smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega ocenjevanja — ocenjevalno lestvico za vrednotenje zunanje ureditve vrtca, ki smo jo izpolnjevali s sistematičnim opazovanjem štirih enot Vrtca Tezno. Interpretacija rezultatov je podana v zaključnem delu empiričnega dela.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, kurikulum, otrok in barva, urejanje likovnega okolja, logotip, spletna stran, Vrtec Tezno.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2010; Ogledov: 3682; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

9.
VRTEC VELENJE SKOZI ČAS
Metka Laznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so zajeti vzroki, ki so vzbudili potrebo po ustanovitvi Vrtca Velenje oz. takratnega DID (Dom igre in dela) ter opis zgodovinskega razvoja zavoda in posameznih enot. Predstavljen je tudi kronološki pregled števila enot, oddelkov in otrok od leta 1987/88 pa vse do leta 2009/10. Prav tako je bila raziskana izobrazba posameznih vzgojiteljic ter poslovni čas vrtca skozi vsa ta leta. Šolsko leto 1952/53 je tisto, ki ga v kroniki Vrtca Velenje označujejo kot začetek delovanja velenjskega vrtca. Prvo šolsko leto je vrtec deloval pod okriljem I. osnovne šole Velenje, prostore pa je imel v nekdanji grajski konjušnici. Od takrat pa vse do danes je vrtec doživel ogromno pomembnih sprememb. Zaradi vse večjega števila otrok so postopno odpirali nove enote: Kekec, Nebotičnik, Mojca, Najdihojca, Vrtiljak, Jakec, Rožle, Tinkara, Jurček, Ciciban in Lučka. Vsem prošnjam niso mogli ugoditi, tako da so odprli tudi novo obliko varstva, družinsko varstvo. V letu 1997 je Vrtec Velenje praznoval 45 let obstoja. Letošnje šolsko leto deluje Vrtec Velenje s 65 oddelki, 1165 vpisanimi otroki in s 144 zaposlenimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic.
Ključne besede: Ključne besede: vrtec, zgodovina, organizacijske enote, izobrazba, poslovni čas vrtca, družinsko varstvo
Objavljeno v DKUM: 18.05.2010; Ogledov: 2744; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (398,42 KB)

10.
BOLEZNI OTROK, KI JIH LAHKO PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM
Martina Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci imajo pravico do nemotenega razvoja, pri čemer sta ena od pomembnejših pogojev za to telesno in duševno zdravje. Način življenja v okolju, v katerem otrok raste in dozoreva, ima pri tem velik pomen. Bolezni pa so in bodo vedno del odraščanja predšolskih otrok. Vendar je določene bolezni mogoče tudi preprečiti. V diplomskem delu z naslovom Bolezni otrok, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, so bile opisane nalezljive bolezni, ki jih zajema nacionalni program cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji, proti katerim se otroci morajo obvezno cepiti, in vrste bolezni, proti katerim se je možno cepiti za njihovo preprečevanje. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje, ali s cepljenjem otroka preprečujemo širjenje bolezni in zaščitimo tudi druge otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti ali ne želijo biti cepljeni. Strokovna medicinska literatura v vseh pogledih opisuje cepljenje in hkrati cepiva kot varno in učinkovito zaščito pred boleznimi. Skozi analizo izvajanja imunizacije predšolskih otrok, ki jo je pripravil Inštitut za varovanja zdravja RS, smo analizirali pojavljanje bolezni, proti katerim obstaja obvezno cepljenje. Odnos do zdravja se gradi postopno — prek vzpodbud in zgledov v najožjem okolju že v zgodnjem otroštvu in kasneje prek dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih. Predšolska vzgoja v Sloveniji naj bi se izvajala na visoki ravni in skrbi za otrokov celostni razvoj. Zato smo v diplomskem delu opisali in predstavili zdravstveno-higienski režim ter ob tem odgovorili na vprašanje, ki smo si ga zastavili: Na kakšen način je otrokom, vključenim v vrtec, omogočen zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emocionalnem in socialnem. In spoznali, da ne samo okolje, tudi vzgojitelji in drugi strokovni delavci ter tudi starši so tisti, ki otroku privzgajajo odnos do zdravja, najprej z lastnim vzgledom, nato še preko dejavnosti, ki zdravje vzpodbujajo, vzdržujejo in ohranjajo.
Ključne besede: Ključne besede: bolezni otrok, obvezno cepljenje, cepiva, otroci, vrtec, vzgojitelji, starši
Objavljeno v DKUM: 17.05.2010; Ogledov: 2958; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici