| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogledi študentov in učiteljev matematike na profesionalni razvoj učitelja
Danijela Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, sta kompleksnost učiteljeve vloge in visoka pričakovanja različnih družbenih skupin do učiteljskega poklica že skoraj nekaj običajnega. Vsak učitelj, tudi učitelj matematike, naj bi bil strokovno avtonomen in sposoben diagnosticiranja in inoviranja lastne prakse. Vse to pa zahteva nenehno učenje in profesionalni razvoj tako posameznega učitelja kot celotne šole. Vseživljenjsko učenje je skupni imenovalec različnih vrst in oblik učenja s ciljem, da se izboljšajo znanje in spretnosti posameznika. Profesionalni razvoj učiteljev je del vseživljenjskega učenja, ki se začne, ko oseba začne delati kot učitelj (Terhart, 1997; povz. po Valenčič Zuljan, 2001). Zajema vse učne izkušnje, ki neposredno ali posredno koristijo posamezniku in prispevajo h kakovosti njegovega dela v razredu. Prek njih učitelj razvija kritično znanje, spretnosti in sposobnosti na vseh področjih svojega poklicnega življenja. Pojavi, kot so: različnost učencev; nova spoznanja na področju didaktike, psihologije, težja obvladljivost učencev… so za učitelja hkrati izziv in grožnja ter terjajo od njega višjo stopnjo profesionalnosti, torej zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladovanja širokega repertoarja metod in pristopov. Učitelji se bodo profesionalno in osebnostno razvijali ter izboljševali kvaliteto svojega dela pri pouku, če bodo čim bolj dovzetni do sprememb in jih sprejemali kot izzive. Poleg tega pa je pomembno, da se tudi študentje kot bodoči učitelji zavedajo pomena razvoja profesionalnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj bodo tako na že omenjene izzive prej in bolje pripravljeni. Profesionalna rast učitelja je vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje na poklicni poti (Valenčič Zuljan, 2001). V začetku moje diplomske naloge se bom usmerila predvsem na opis značilnosti profesionalnega razvoja učitelja. Zanimale me bodo razlike med pojmovanjem ideje novega profesionalizma, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja ter oblike poklicnega učenja učiteljev. Prav tako bom raziskovala dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj ter njihove posledice, ki spreminjajo ter preoblikujejo učitelja na njegovi poklicni poti. Namen diplomske naloge je osvetliti pojem profesionalnega razvoja učitelja matematike z vidika bodočih učiteljev (zdaj še študentov) ter z vidika učiteljev, ki že imajo različno dolge izkušnje s poučevanjem. Z uporabo mešane (kombinirane) raziskovalne metodologije (mixed methods research) bom ugotavljala: (1) če so študentje matematike prepričani o ustreznosti izbire svojega študija in kaj vse je sovplivalo na njih, da so se odločili za svoj študij. Raziskovala bom, kakšno mnenje imajo študentje o profesionalnem razvoju učitelja ter kakšne so njihove želje in pričakovanja glede njihove poklicne poti. Hkrati bom z empirično raziskavo (2) predstavila pomembnejše dogodke in izkušnje, ki so zaznamovali učiteljeve dosedanje poučevanje ter ugotovila, kje vidijo motivacijo za vztrajanje v poučevanju. Metoda prvega (teoretičnega) dela moje diplomske naloge bo analitsko-primerjalni študij literature, kjer bom uporabila naslednje metode: komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. Empirični del diplomske naloge bo sestavljen iz dveh metod. Prva bo avtobiografska metoda, kjer bom v okviru postopka zbiranja podatkov uporabila navodila za pisanje poklicne avtobiografije (vzorec učiteljev matematike). Druga metoda pa bo deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, kjer bom za zbiranje podatkov uporabila anketni vprašalnik (vzorec študentov matematike).
Ključne besede: Ključne besede: učitelj, profesionalni razvoj, kompetence učitelja, novi profesionalizem, reflektivno poučevanje, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, poklicno učenje, poklicna biografija.
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3661; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
STRES MED UČITELJI OSNOVNIH ŠOL
Sonja Mok, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Delo in delovno mesto sta zelo pomembna dejavnika v življenju posameznika, vendar ga hkrati ogrožata s posameznimi oblikami psihičnega in fizičnega tveganja. Vsako delovno mesto vključuje mnogo mogočih virov stresa. Tisto, kar povzroča stres, pa ni delo, temveč so sovražne vsebine dela, npr. neprimerna organizacija dela, slaba porazdelitev nalog, institucionalni vidik socialnega dela — tradicija, norme, zakoni, pravila vedenja (organizacijska kultura). Stres pri učiteljih je oblika poklicnega stresa, uvršča se ga med tri najbolj stresne poklice. V nalogi smo predstavili teoretične osnove s področja stresa (stresorji, reakcija na stres, mediatorji stresa, spoprijemanje s stresom) ter opredelili stanje stresa med učitelji (glavne značilnosti in povzročitelje stresa, vpliv posledic stresa na opravljanje dela, njegovo preprečevanje in obvladovanje). V nadaljevanju smo spregovorili še o spoprijemanju učiteljev s stresom v okviru CINDI Slovenija. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo z raziskavo, ki smo jo izvedli po osnovnih šolah na območju občine Slovenska Bistrica, poskušali ugotoviti obstoječe stanje stresa med učitelji, ki poučujejo na omenjenih šolah. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so sodelovali pri raziskavi, pod stresom. Najpogostejši znak stresa pri njih je utrujenost (telesni znak), sledita mu zaskrbljenost in vznemirjenost (znaka doživljanja stresa). Na njihovo stopnjo stresa pa vplivajo različni dejavniki. Učitelji navajajo "problematične učence" in "preobremenjenost z delom" kot najmočnejša dejavnika za nastanek stresa, kot najmočnejšo skupino dejavnikov pa »odnose s sodelavci, vodstvom«. Rezultati raziskave kažejo na slabše spoprijemajo učiteljev s stresom. Manj primerne tehnike spoprijemanja s stresom ("trudim se, da opravim vso delo, ki mi je naloženo") so pri njih najpogosteje uporabljene. Prav tako imajo omenjeni učitelji slabše prehranjevalne in gibalne navade ter številne razvade (hodijo pozno spat, gledajo TV …). Predloge za boljše obvladovanje stresa med učitelji smo podali na osnovi rezultatov raziskave. Le-ti temeljijo na podobi sodobnega učitelja — razmišljujočega in inovativnega strokovnjaka, ki s svojim delom prerašča vsakdanjo rutino in togo sledenje predpisanim programom in metodam, pri čemer pa je zelo potrebno skrbeti tudi za njegovo osebnostno in strokovno rast.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres, stresorji, stresna reakcija, spoprijemanje s stresom, učitelj
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2478; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
UČITELJSKI NAZIVI IN STROKOVNA RAST UČITELJEV S POUDARKOM NA NARAVOSLOVJU
Maja Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Učiteljski nazivi in strokovna rast učiteljev s poudarkom na naravoslovju« sem skozi teoretično izhodišče opredelila kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge ter proučila učiteljske nazive. Predstavila sem tudi zgodovino učiteljstva, učiteljev profesionalni razvoj in učiteljske nazive. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala kdo učitelje največkrat predlaga za napredovanje v višji naziv, saj menim, da se učitelji za napredovanje v višji naziv pogosto predlagajo sami. Zanimali so me tudi motivi za napredovanje in po katerih področjih učitelji največkrat posegajo, da pridobijo določene točke znotraj tega napredovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji največkrat odločajo za družboslovno področje, manj pa za naravoslovna področja. Analiza odgovorov na vprašanje o možnostih za napredovanje iz naravoslovnega področja, je pokazala, da so možnosti za napredovanje iz naravoslovnega področja zmerne oziroma enake glede na ostala predmetna področja. Ugotavljala sem tudi kako na šolah poteka načrtovanje udeležbe v izobraževalnih programih, saj menim, da učitelji sami izbirajo kdaj in pri katerih predmetnih področjih se bodo izpopolnjevali in tako pridobili določene točke, potrebne za svoje napredovanje. Po opravljeni analizi rezultatov sem med drugimi ugotovila tudi, da je večina učiteljev zadovoljnih s tem, da so nazivi stalni.
Ključne besede: Ključne besede: razredni učitelj, napredovanje, naravoslovje, učiteljski nazivi, mentor
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2072; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
VLOGA DOMAČIH NALOG DANES
Vesna Sovič, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Vloga domačih nalog naj bi se v procesu posodabljanja pouka močno spremenila. Domače delo ni več le golo ponavljanje in utrjevanje znanja, ampak mnogo več. Postalo je produktivnejše. Namen empiričnega dela diplomskega dela z naslovom »Vloga domačih nalog danes« je proučiti posredovanje, izvrševanje in preverjanje domačih nalog v prvih petih razredih osnovne šole danes ter osvetliti učiteljevo vrednotenje domačih nalog. Rezultati kažejo, da je tradicionalna domača naloga še precej prisotna. Prevladuje posredovanje domačih nalog ponavljanja, utrjevanja, poglabljanja in razširjanja znanja. Večina učencev redno opravlja domače naloge, za kar dnevno porabi od 15 do 45 minut. Učitelji razrednega pouka vsak dan preverjajo domače naloge, včasih individualno, včasih skupinsko, odvisno od vrste domače naloge. Slednjič izpostavljamo, da je za učitelje domača naloga obveznost, s katero učenec doma predvsem utrjuje, ponavlja in poglablja učno snov.
Ključne besede: Ključne besede: tradicionalni pouk, sodobni pouk, osnovna šola, učitelj razrednega pouka, domača naloga
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2768; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (597,28 KB)

5.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI UČITELJEVEM DELU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Katja Šafer, 2010, diplomsko delo

Opis: Področje vzgoje in izobraževanja je že v preteklih desetletjih prejšnjega stoletja doživljalo velike spremembe, saj se je med drugim moralo spoprijeti z vedno večjimi zahtevami sodobne družbe, ki se nanašajo na vključevanje in vedno večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v šoli. Šolstvo se je informatiziralo in sprejelo uporabo IKT kot del vsakdana, saj prav na vsa družbena področja prodirajo dosežki avtomatizacije, elektronike in kibernetike in nujno je, da se mladina na to ustrezno pripravi (Blažič idr., 2003, str. 257). Brez vključevanja IKT v različne segmente vzgoje in izobraževanja si sodobnega načina pouka in učenja torej ni več mogoče predstavljati, saj nam nudi nove možnosti preoblikovanja izobraževanja, nove zmožnosti in kapacitete za učenje, nedvomno pa učitelju tudi olajša delo. K tem novodobnim spremembam pa lahko veliko prispeva tudi izobražen in osveščen e-kompetenčni učitelj. Le takšni učitelji so lahko dandanes optimalno učinkoviti pri svojem delu, prav tako pa bodo lahko dosegali več zastavljenih ciljev (Newhouse, 2002b, povz. po Brečko in Vehovar, 2008, str. 140). V diplomskem delu je prikazana uporaba IKT pri učiteljevem delu v prvem in drugem triletju osnovne šole, in sicer učiteljev odnos do uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu, mnenje o opremljenosti šol z IKT, pogostost uporabe IKT pri pouku in izven pouka, predmeti in dejavnosti uporabe IKT, uporaba in znanje o uporabi izbrane programske ter strojne učne opreme, uporaba e-gradiv pri pouku, predmeti, pri katerih je uporaba e-gradiv najpogostejša, usposobljenost učiteljev za delo z IKT, vloga učitelja v primerjavi z IKT in najpomembnejše prednosti, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi IKT v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osnovna šola, vzgoja in izobraževanje, učitelj, prvo in drugo triletje, informacijska družba, informatizacija šolstva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-izobraževanje, e-gradiva, učenje na spletu.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 3496; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

6.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, diplomsko delo

Opis: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2016; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (488,08 KB)

7.
Ravnateljevanje in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnih šolah
Laura Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati pomen ravnateljevanja in njegovega vplivanja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 170-ih učiteljev. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bilo preučeno mnenje učiteljev o vplivu ravnateljevega značaja in stila vodenja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, njegovem vplivu na odnos med starši učencev in šolo ter družbenim okoljem, ravnateljevem vplivu na šolsko klimo in na uvajanje sprememb. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto učiteljev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: učitelj, ravnatelj, starši, šola, uvajanje sprememb, šolska klima.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2064; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

8.
DIDAKTIČNA ANALIZA UČITELJEVE PRIPRAVE
Jelka Veit, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu raziskujemo, kakšno vlogo ima učiteljeva priprava na kvalitetno izveden pouk, kako učitelji načrtujejo pouk, kaj zajema učiteljeva priprava, čemu v pripravi namenjajo največjo pozornost. Zanimala nas je vloga didaktične analize v učiteljevi pripravi. Ugotavljali smo, v čem in zakaj učitelji pri pouku odstopajo od načrtovanega v pripravi na pouk. Teoretične osnove smo osvetlili z metodo teoretičnega preučevanja ustrezne literature, učiteljeve priprave v praksi pa smo raziskali z deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da učitelji zelo natančno načrtujejo pouk, priprava jim je v pomoč in oporo, najpomembnejše sestavine pouka so jim cilji, vsebine in metode, a so tudi vse ostale sestavine pouka pomembne. Didaktično analizo v fazi načrtovanja pouka opravi 94 % vprašanih, vpliv analize na kvaliteto pouka se kaže predvsem pri ciljih, metodah in obliki pouka. Najpogostejši razlog, da učitelji pri pouku ravnajo drugače, kot so načrtovali v pripravi je, da so bili učenci drugače motivirani, kot je učitelj predvideval.
Ključne besede: Ključne besede: pouk, priprava na pouk, didaktična analiza, učitelj, cilji, vsebine, metode.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1779; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI UČITELJA NADARJENIH UČENCEV
Matejka Kutoš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Osebnostne značilnosti učitelja nadarjenih učencev sem predstavila lastnosti učitelja, ki dela z nadarjenimi učenci. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsak dan v šoli. Učitelj ima pomembno vlogo in nalogo pri delu z nadarjenimi. Za učitelja je pomembno, da si pridobi ustrezna znanja, ki omogočijo doživljanje in razumevanje nadarjenih. Pomembno je, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, fleksibilen, dosleden, strokovno izobražen in pripravljen za delo z nadarjenimi. Pri delu z nadarjenimi učenci je potrebno tudi sodelovanje svetovalne službe na šoli in učiteljev, ki delajo z nadarjenimi učenci. Naloga svetovalnih delavcev in učiteljev je, da v otroku odkrijejo in spodbujajo nadarjenost. V empiričnem delu naloge sem predstavila lastnosti učitelja nadarjenih učencev, ki so jih navedli svetovalni delavci. Ocenjujejo, da je zelo pomembno, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, samozavesten, pošten in pravičen, komunikativen in inovativen. Na osnovi raziskave sem predstavila tudi sodelovanje svetovalnih delavcev in učiteljev nadarjenih učencev. Raziskava je pokazala, da svetovalni delavci in učitelji nadarjenih dobro in uspešno sodelujejo. Pri delu uporabljajo različne oblike sodelovanja. Največkrat sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju individualiziranih programov za nadarjene ter pri izvajanju obogatitvenih dejavnostih in delavnicah za nadarjene učence, ki potekajo na šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nadarjenost, nadarjeni učenec, šola, učitelj, svetovalni delavec
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2118; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (578,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici