| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preventivno delovanje šolske svetovalne službe pri učencih z učnimi težavami
Petra Vodošek, 2009, diplomsko delo

Opis: Učne težave, s katerimi se sooča vse več sodobnih šol, predstavljajo zelo trdovraten in kompleksen problem z zaskrbljujočimi oblikami in razsežnostmi. Pri premagovanju tovrstnega problema igra med drugimi pomembno vlogo tudi šolska svetovalna služba. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej opredelila šolsko svetovalno službo, njene osnovne vrste dejavnosti, s poudarkom na razvojno-preventivni dejavnosti in temeljnih načelih, ki jih šolska svetovalna služba pri delu mora upoštevati. V
Ključne besede: Ključne besede: šolska svetovalna služba, načela za delo šolske svetovalne službe, razvojno-preventivna dejavnost, učne težave, vzroki in odkrivanje učnih težav, interdisciplinarni pristop, pomoč učencem z učnimi težavami, sodelovanje šolske svetovalne službe, usposobljenost za delo z učenci z učnimi težavami, izpopolnjevanje, napredek, ovire pri delu z učnimi težavami.
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 4831; Prenosov: 934
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
ROČNA DELA KOT INTERESNA DEJAVNOST V OŠ
Simona Žiberna, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Poučevanje ročnih spretnosti se v šolah pojavi s šolskim zakonom o obveznem obiskovanju osnovne šole leta 1869. Učenci so pridobivali znanje rokodelstva na različnih področjih, kot npr. lesarstvo, oblikovanje iz gline ter papirja, šivanje, kvačkanje, pletenje, vozlanje, vezenje itd. Nekatere navedene ročne spretnosti tudi danes zasledimo v učnih načrtih za devetletno osnovno šolo, predvsem pri tehniki, naravoslovju ter likovni vzgoji. Kvačkanje, vezenje ter vozlanje pa so ročne spretnosti, ki so sčasoma izgubile veljavo in popolnoma izginile iz učnih načrtov, pridobivanje znanja teh spretnosti pa se pojavlja le še v obliki interesne dejavnosti, kjer je le-ta organizirana. V diplomskem delu smo predstavili ročne spretnosti, makrame, vezenje in kvačkanje ter psihološke, pedagoško-didaktične in zgodovinske vidike o interesni dejavnosti ročna dela. Zaradi zbranih informacij o ročnih spretnostih, smo se v diplomskem delu odločili raziskati število delujočih interesnih dejavnosti po posameznih osnovnih šolah Dolenjske in Bele Krajine. Tako smo v empiričnem delu ugotavljali število delujočih interesnih dejavnosti ročna dela na Dolenjskem in v Beli Krajini, njihov program, število in starost učencev, udeleženih v interesno dejavnost, način pridobivanja materialov ter razloge za pomanjkanje le-teh po osnovnih šolah. Rezultati so nam pokazali, da je interesnih dejavnosti z razvijanjem ročnih spretnosti in obenem razvijanjem čuta za slovensko narodno kulturo in tradicijo veliko manj, kakor bi si na razredni stopnji želeli. V iskanju rešitve te problematike, smo izdelali didaktični model letne priprave interesne dejavnosti ročna dela, ki predstavlja le eno izmed mnogih načinov širjenja interesa ročnih spretnosti med mladimi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Interesna dejavnost, učenci, razredna stopnja, ročna dela
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 4998; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

3.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3203; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (33,67 KB)

4.
OSNOVNOŠOLCI IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Darja Cenin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Osnovnošolci in zdrav način življenja proučujemo pomen zdravega načina življenja med osnovnošolci. Osnovnošolci se v današnjem času zelo nezdravo prehranjujejo, poznajo drugačne navade pitja pijač kot nekoč in se gibljejo premalo. V teoretičnem delu predstavljamo relevantno literaturo v zvezi z raziskovalnim problemom. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško, kjer smo preverjali količino popite pijače dnevno, izbiro najljubše pijače ob različnih priložnostih in znanje o pomenu pitja. V praktičnem delu smo predstavili naravoslovni dan Zdravo življenje z različnimi aktivnostmi, v katere so bili vključeni vsi učenci Osnove šole Jurij Dalmatin Krško.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zdravo življenje, osnovna šola, učenci, pitje, naravoslovni dan
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2187; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (13,96 MB)

5.
PO KORAKIH DO ZNANJA ZA SAMOSTOJNO VKLJUČEVANJE UČENCEV KOLESARJEV V PROMET
Stevanka Pušnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi ugotavljam, kako otroci po korakih pridobivajo znanja in spretnosti za samostojno vključevanje v promet. Na začetku sem kronološko predstavila nastanek in razvoj mesto Rogaška Slatina. Osrednji del zajema prometno vzgojni razvoj otrok v šoli, v družini in dejavnike, ki vplivajo na osnovna otrokova znanja o prometu. Statistično sem obdelala podatke o varnem prihajanju otrok v šolo, o uporabi različnih voznih poti in opremi kolesarjev. Sledi predstavitev prometnih aktivnosti, ki potekajo v začetku šolskega leta, načrtovanje varnih poti v šolo in opozarjanje na nevarna mesta v okolici šole. V zadnjem delu pa je predstavljeno usposabljanje učencev za opravljanje kolesarskih izpitov. Zavedam se, da učenci z opravljenim kolesarskim izpitom, še niso dovolj usposobljeni za varno samostojno vključevanje v promet, da se bodo morali za večjo prometno varnost še posebej potruditi starši. Potreben bo tudi večji policijski nadzor in v končni fazi tudi posodobitev naše prometne infrastrukture.
Ključne besede: Ključne besede: učenci, Rogaška Slatina, varna pot v šolo, prometna vzgoja, kolesarski izpit.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1624; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (16,90 MB)

6.
UČENJE NA PROSTEM NA PRIMERU UČNE POTI OB RIBNIKU VRBJE V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Jerneja Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Učenje na prostem na primeru učne poti ob ribniku Vrbje v petem razredu osnovne šole je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine za učence v petem razredu devetletne osnovne šole na primeru konkretne geografske učne poti. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na podlagi analize strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti ribnika Vrbje in naselja Vrbje. Na osnovi preprostih učnih metod terenskega dela smo oblikovali geografsko učno pot ter izdelali pedagoško dokumentacijo, h kateri štejemo izdelavo učne priprave za učitelja, primere učnih listov za učence, ki smo jih upoštevali pri sestavi učne poti ob ribniku Vrbje. Izbrani so bili kriteriji, ki omogočajo učencem usvojitev znanja s pomočjo izkustvenega učenja. Takšen način pridobivanja znanja je bila osnova za oblikovanje učnih listov, s pomočjo katerih učenci na konkretnih primerih raziskujejo in spoznajo svojo domačo okolico oziroma ribnik in naselje Vrbje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: geografska učna pot, geografske značilnosti KS Vrbje, družbeno geografske značilnosti KS Vrbje, terensko delo, učni načrt, učenci, peti razred devetletne osnovne šole.
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2723; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (906,61 KB)

7.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2699; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (579,25 KB)

8.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Renata Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki jih mora. To je še toliko bolj značilno za učence, zato je pomembno, da so le-ti za učenje ustrezno motivirani. Mnogo bolj zaželena in učinkovita kot zunanja je notranja motivacija. Tega se vedno bolj zavedajo tudi učitelji, ki poskušajo z ustreznimi pristopi k učenju poiskati zanimanje ter vzbuditi radovednost pri učencih. Kljub temu pa je večina učencev takih, ki so za učenje predvsem zunanje motivirani in se učijo zaradi ocen, nagrad in pričakovanj staršev, oziroma zato da se izognejo kaznim in grajam. Ker je osnovno vprašanje tega diplomskega dela, kaj učence pri pouku družbe najbolj motivira, se tako teoretični kot empirični del naloge nanašata prav na to tematiko. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: motivacija, motivi, potrebe, motivacijski cilji, učna motivacija in njeni elementi, motivirani in nemotivirani učenci, predmet družba, učne oblike in metode ter didaktične igre. V empiričnem delu smo ugotavljali priljubljenost predmeta družba med učenci in njihovo časovno obremenjenost za učenje tega predmeta doma. Anketiranje smo izvedli z 160-imi učenci 4. razredov osnovnih šol. Rezultati ankete kažejo, da je predmet družba bolj všeč dekletom kot fantom. Najpogostejša razloga priljubljenosti predmeta družba med temi učenci sta zanimiva in poučna učna snov ter pestra in razgibana učna ura. Med poukom jih najbolj motivira delo z novo tehnologijo (avdiovizualna sredstva), razne igre, kvizi, uganke ter neposreden stik z okoljem in predmeti. Večina učencev meni, da so pri tem predmetu uspešni in se ga doma radi učijo. Najbolj pa jih k učenju spodbujajo lepa ocena, temu sledi pohvala učiteljice/staršev in veselje, da se nekaj novega naučijo (statistično bolj značilno za dekleta).
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Osnovna šola, učenci 4. razreda, predmet družba, motivacija
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2722; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (822,66 KB)

9.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA S POUDARKOM NA UČENCIH DRUGEGA TRILETJA
Metka Kaiser, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj ročnih spretnosti v oddelkih podaljšanega bivanja s poudarkom na učencih drugega triletja je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop in tehniško-tehnološki sklop, v celoti pa predstavlja ustvarjalnost, motorični razvoj, podaljšano bivanje in gradiva, s katerimi učenci lahko ustvarijo izdelke. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave učencev četrtega in petega razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da je najpogostejša ustvarjalna dejavnost izdelovanje papirnih izdelkov in da se s to dejavnostjo učenci ukvarjajo dvakrat pogosteje, kot bi želeli sami. Večina učencev z veseljem izdeluje izdelke v podaljšanem bivanju. Najpogosteje izdelujejo okrasne izdelke. Rezultati so pokazali, da je večkrat učitelj tisti, ki določa vrsto ustvarjalne dejavnosti. Iz raziskave je razvidno tudi, da je število učencev, ki izdelajo 15 izdelkov, in tistih, ki izdelajo več kot 20 izdelkov v šolskem letu, približno enako. V praktičnem delu so prikazane različne učne poti kot model, ki lahko pripomorejo k raznolikemu razvoju ročnih spretnosti. Poučni modeli za ustvarjanje posameznih izdelkov so predstavljeni z različnimi gradivi. Izdelava izdelkov iz papirja v praktičnem delu ni zajeta, saj se iz papirja, upoštevajoč raziskovalne rezultate, prepogosto ustvarja v podaljšanem bivanju. Izdelava različnih izdelkov pa se navezuje na učne cilje, ki se uresničujejo pri predmetih družba ter naravoslovje in tehnika v četrtem in petem razredu.
Ključne besede: Ključne besede: podaljšano bivanje, izdelava izdelkov, ročne spretnosti, ustvarjalna dejavnost, učenci.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 2226; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

10.
ŠPORTNOVZGOJNI KARTON - DA ALI NE?
Lucija Žganec, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Danes skoraj vsi poklici zahtevajo delo z računalniki, računalnik pa je postal tudi nepogrešljiv del izobraževanja. Sedeč način življenja in nepravilno prehranjevanje prinašata neželene posledice na telesnem in gibalnem področju človeka, posledice pa so vse bolj vidne tudi na telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine. Kažejo se v povečani telesni teži in debelosti, sistematične spremljave telesnega in gibalnega razvoja pa kažejo, da so ti negativni trendi opazni predvsem pri najmlajši starostni stopnji od 7. do 11. leta. Namen raziskave je bil ugotoviti vlogo, smisel in uporabnost športnovzgojnega kartona v šolski in športni praksi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli priti do nekaterih splošnih temeljnih informacij, iz katerih bi bilo razvidno, kakšna so stališča učiteljev, učencev in staršev do športnovzgojnega kartona; koliko so učenci, starši, učitelji in športni klubi seznanjeni z njegovo temeljno nalogo, uporabnostjo in vsebinsko strukturo. Spoznati smo želeli, kako podatke ugotovljenega stanja izkoriščajo športni klubi pri vključevanju otrok v selektivni proces tekmovalnega športa ter kakšna je informiranost staršev o telesnem in gibalnem razvoju svojih otrok. V računalniško obdelavo podatkov je bilo vključenih 112 učencev in njihovih staršev iz 5 osnovnih šol ter 32 razrednih učiteljev. V raziskavo so bili vključeni tudi športni klubi, ki z opaznim napredkom delujejo na območju koroške regije. Raziskava je bila narejena s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, in sicer vprašalnika za učitelje ter vprašalnika za učence in starše, na katerem je bilo razvidno, kaj rešijo učenci in kaj starši. Informacije o klubih smo pridobili z obiskom na njihovih ustanovah ali po telefonskem pogovoru.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: športnovzgojni karton, gibalni razvoj, telesni razvoj, telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, starši, učenci, učitelji, športni klubi
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2374; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici