| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LJUTOMER
Eva Mohorko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskala sedanje stanje turizma v občini Ljutomer, njene značilnosti in stališča lokalnega prebivalstva o razvoju turizma. Razvoj turizma ima pozitivne in negativne socialne, ekonomske in ekološke vplive. Z raziskavo mnenj lokalnega prebivalstva sem prišla do ugotovitev, da prevladuje več pozitivnih vplivov turizma kot pa negativnih. Več koristi od turizma zaznavajo domačini, ki so dejavni v turistični dejavnosti kot ostali anketirani domačini. Ugotavljanje pozitivnih in negativnih vplivov turizma pa ni dovolj. Uskladiti je potrebno vse vplive in vire vplivov, upoštevati pa tudi interese prebivalcev, da se zagotovi razvoj, ki ne bo škodoval nikomur, ne naravnemu ne družbenemu okolju. To bi dosegli s trajnostnim razvojem turizma, s čimer se strinjajo tudi domačini. Prav tako so mnenja, da turistični potencial podeželja ostaja neizkoriščen. Želeli bi si dodatne turistične ponudbe in več dogajanja v svojem kraju. Občina Ljutomer ima velike potenciale za razvoj turizma in tudi stališče domačinov do razvoja turizma je pozitivno. V prihodnosti bo potrebno odpraviti vse slabosti turistične ponudbe, ki so bile ugotovljene v SWOT analizi. Dejstva, kot so na primer rast zasedenosti prenočitvenih kapacitet, povečanje delovnih mest v turistični dejavnosti, povečanje števila turistov kažejo na uspešen razvoj turizma, vendar še kljub temu niso izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnjo uspešnost. Pogoj za uspešen razvoj turizma v občini Ljutomer je tudi povezovanje vseh turističnih ponudnikov z drugimi podjetji na tem območju, ki so povezana s turizmom v t.i. turistične grozde, s tem pa naredili turistični produkt občine Ljutomer bolj zanimiv.
Ključne besede: Ključne besede: občina Ljutomer, turizem in lokalno prebivalstvo, vplivi turizma, trajnostni razvoj turizma, turistični grozd.
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2674; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (648,54 KB)

2.
NAČRTOVANJE TRAJNOSTNEGA PROMETNEGA RAZVOJA – ŠTUDIJA PRIMERA V OBČINI SLOVENSKE KONJICE
Renata Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet kot terciarna dejavnost deluje v prostoru kot povezovalec, omogoča fizično mobilnost, prenos informacij na daljavo, ter je tesno povezan z gospodarskim razvojem. Z naraščanjem ekonomske razvitosti narašča gostota prometa, posledično pa tudi negativni vplivi na okolje. Pri načrtovanju prometa v prihodnosti je nujno upoštevati koncepte trajnostnega, okolju prijaznega razvoja. Omejiti je potrebno trend naraščanja avtomobilskega prometa in ga nadomestiti z okolju prijaznejšimi oblikami ter drugimi ukrepi, ki bodo zagotavljali kvalitetno mobilnost. V Občini Slovenske Konjice so upoštevana nekatera načela trajnostnega razvoja prometa, na številnih področjih pa so še mogoče izboljšave.
Ključne besede: Ključne besede: trajnostni razvoj, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostno načrtovanje prometa, promet v Občini Slovenske Konjice.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2132; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

3.
PREDLOG ZA UREDITEV EKOLOŠKE APARTMAJSKE ENOTE Z LASTNO SONČNO ELEKTRARNO
Rok Toplak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. V prvem poglavju, uvodu, smo opisali osnovni problem, namen, zelo pomembne cilje, iz katerih izhaja vsebina naloge, trditve, predpostavke ter omejitve in metode raziskovanja, ki so pripomogle k izdelavi naloge. V drugem poglavju, ki je teoretična osnova diplomskega dela, smo ugotavljali smernice sodobnega turizma in njegovega vpliva na okolje. Podrobneje smo se posvetili varovanju okolja, pridobivanju energije iz alternativnih virov, predvsem iz sončne energije, ki je po strateških načrtih za prihodnost v ospredju. Tretje poglavje se seli preko državne meje v Avstrijo, na avstrijsko vinsko cesto, kjer smo opisali ponudbo treh vzorčnih ponudnikov. Raziskali smo, kakšne bi bile možnosti sodelovanja z njimi in z ostalimi ponudniki na obravnavanem območju. V četrtem poglavju, zadnjem delu naloge, smo zajeli naše zamisli za razvoj vzorčnega EKO-apartmaja sredi neokrnjene narave. Naši načrti temeljijo na okolju prijaznem delovanju, zato smo našo enoto povezali s solarnimi sistemi in sončno elektrarno, kar pomeni, da apartma pridobiva lastno energijo iz obnovljivih virov. V tem poglavju smo naredili tudi SWOT analizo, ki nam je potrdila upravičenost zamisli za takšen projekt.
Ključne besede: Ključne besede: turizem, ekoturizem, okolje, narava, obnovljivi viri energije, sončna energija, trajnostni razvoj, fotovoltaika, okolju prijazna, destinacija, ponudnik, ponudba, Avstrija, avstrijska vinska cesta, Kozjak, Duh na Ostrem vrhu, wellness.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 1971; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
MOŽNOSTI UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V TURIZMU
Jernej Lubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomskega dela smo opredelili in opisali problem, podali cilje, opredelili namen in trditve ter predpostavke, omejitve in metode raziskave. V drugem poglavju smo podali okoljske in ekonomske razloge za opustitev fosilnih virov energije. Med ekonomskimi razlogi prevladujeta predvsem negotova oskrba s fosilnimi viri in negotova cena. Trendi na področju podnebnih sprememb in rastoča ozaveščenost prebivalstva nakazujejo prihodnje prilagajanje turistične branže. Predstavili smo tudi ekološka prizadevanja hotelov s pridobivanjem certifikatov, kot sta EU marjetica in Bio hotel, ter prizadevanja in težave destinacij na področju oskrbe s pitno vodo, prekomernega obiska, odpadkov in odplak. Predstavili smo prizadevanja agencije TUI na področju vpeljave trajnostnega načina poslovanja in organizacije potovanj v območja, ki sledijo takšnim načelom. V tretjem poglavju smo predstavili najbolj obetajoč vir energije, energijo sonca, ki ji strokovnjaki v prihodnosti dodeljujejo pomembno vlogo pri oskrbi z energijo. Opisali smo možnosti pridobivanja elektrike s pomočjo fotovoltaične tehnologije in toplote s pomočjo sončnega obsevanja na turističnih objektih ter predstavili primer dobre prakse Term Snovik. V nadaljevanju poglavja smo pozornost posvečali tudi uporabi biomase, kar zajema uporabo lesne biomase (polena, sekanci in peleti), ki ima v Sloveniji velik potencial, ter tekoče biomase v obliki biogoriv, ki ponujajo zanimivo alternativo za turistične prevoze ter dopolnitev ponudbe na turističnih kmetijah. Pri raziskovanju uporabe energije vetra smo ugotovili, da je ta vrsta energije v Sloveniji še zelo slabo zastopana, saj je Slovenija poleg Malte edina članica EU, ki nima niti ene vetrne elektrarne. Edini uporabnik vetrne energije iz manjše vetrnice je planinska koča na Kredarici, ki s tem dopolnjuje fotovoltaični sistem. Opisali smo pričakovane prihodnje trende na področju vetrnih elektrarn. Ker ima Slovenija tudi nekaj geotermalnih vrelcev in dober potencial pri izkoriščanju te energije, smo tej tematiki namenili posebno poglavje. Geotermalni vrelci so izrazito geografsko pogojeni, izkoriščanje toplote zgornjega plašča zemlje pa je mogoče skoraj povsod in se s pridom uporablja v obliki geosond, ki jim pomagajo toplotne črpalke. V šestem poglavju smo predstavili energetsko neodvisno mesto Güssing, njihove značilnosti in uporabljene tehnologije. Ker je to mesto postalo sinonim za trajnostni razvoj, je postalo tudi turistična zanimivost z velikim številom gostov, ki pridejo samo zaradi ogleda modela oskrbe z energijo. Na podlagi tega smo pripravili tudi predlog za prenos dobrih praks v Slovenijo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Trajnostni razvoj v turizmu, obnovljivi viri energije, trajnostni promet, ekologija, prihodnost energetike.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1701; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (250,63 KB)

5.
TRANSPORT TOVORA PO CESTI IN SKRB ZA OKOLJE
Natalija Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Transportna podjetja se onesnaževanja okolja zavedajo. Večina podjetij želi pokazati svojo ekološko naravnanost z nakupom in uporabo ekološko sprejemljivejših vozil. Nekatera pa v manjših količinah uporabljajo tudi alternativna goriva. Uporaba alternativnih goriv med transportnimi podjetji ni dovolj razširjena zaradi slabih vplivov na tovorna vozila in precejšnjih sprememb na vozilih, ki jih zahteva njihova uporaba. Transportna podjetja najbolj spodbujajo različne finančne prednosti uporabe vozil višjih EURO standardov. Za takšna tovorna vozila pa se odločajo tudi zaradi nižje porabe. Premalo podjetij se zaveda, da lahko ekološko ravnanje vpliva na prepoznavnost podjetja. Najpomembnejše ugotovitve raziskave domačih in tujih prevoznih podjetij so: - Transportna podjetja z večjim voznim parkom bolje skrbijo za okolje kot manjša podjetja. - Podjetja se za bolj ekološko ravnanje ne odločajo samo zaradi zakonodaje, pač pa v večini primerov zaradi finančnih spodbud. - Premik transportnih podjetij k večji uporabi alternativnih goriv je dolgotrajen proces, predvsem pa je potrebna razširitev infrastrukture ponudnikov teh goriv. - Transport tovora po cestah neprestano narašča, zato se trajnostni razvoj evropske prometne politike trudi obvladovati predvsem eksterne učinke prometnih sistemov.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj in transport, onesnaževanje okolja, alternativna goriva, kjotski protokol, vplivi onesnaževanja v transportu.
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2176; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
FIZIKALNO–KEMIČNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI IVARČKEGA JEZERA TER MOŽNOST UPORABE ERM SISTEMOV
Maša Pupavac, 2010, diplomsko delo

Opis: Pupavac, M.: Fizikalno—kemijske in biološke lastnosti Ivarčkega jezera ter možnost uporabe ERM sistemov. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2010. V Sloveniji je veliko jezer, ki nimajo stalnega monitoringa, vendar imajo kljub temu pomembno vlogo pri zadrževanju vode, pridobivanju električne energije, zasneževanju ter imajo pomembno biodiverzitetno funkcijo. Pojavlja se problem evtrofikacije jezer oziroma onesnaževanja jezer z gnojili, komunalnimi odplakami ter odplakami z gospodinjstev, s tem pa jezera začnejo počasi odmirat in izgubljat svojo funkcijo. Ker na primeru Ivarčkega jezera ni obstajalo veliko podatkov, ne osnovnih geografskih podatkov o Ivarčkem jezeru ne analiz vode, smo se odločili te podatke dopolniti in s tem pripomoči k boljšemu razumevanju stanja jezera. S pomočjo pripomočkov za analizo vode Visicolor in Visicolor ECO smo opravili analize vode v hidrološkem laboratoriju na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Analizirali smo prisotnost dušikovih spojin, fosfatov, fosforja, cinka, železa, kisika ter merili pH, trdoto in elektroprevodnost vode. Ugotovili smo, da voda v dobrem stanju, kljub temu, da se v jezerski vodi pojavljajo tipični kazalci evtrofikacije jezera, to so alge in cvetenje jezera. Razloge smo pričeli iskati na jezeru samem in ugotovili, da so na jezeru že obstoječe ekoremediacijske metode. Obstoječe ERM metode so kamnomet, pomoli, trstičje in šaš ter vegetacijski pas. Glede na rezultate analize leta 1992 in 2010 domnevamo, da so te metode vzrok za tako dobro stanje vode Ivarčkega jezera. Pomembno je, da ljudi ozavestimo in s tem poudarimo pomembnost ekoremediacij za Ivarčko jezero, le tako bodo te metode še naprej omogočale dobro stanje jezera. Ugotovili smo, da so ekoremediacije najbolj primerna metoda pri čiščenju in zaščiti jezer.
Ključne besede: Ključne besede: ERM, Ivarčko jezero, evtrofiakcija, trajnostni razvoj, biodiverziteta.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2828; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

7.
Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarne Celje
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: Industrializacija, katere začetki segajo v začetek devetnajstega stoletja, je povzročila velike socialne in ekonomske spremembe v prostoru. Industrijski razvoj Celja je pospešila izgradnja južne železnice Dunaj–Trst. Ob novih prometnih vpadnicah so se pričela oblikovati industrijska območja. Tako segajo začetki razvoja Cinkarne Celje v drugo polovico devetnajstega stoletja. Pomemben mejnik predstavlja deindustrializacija po drugi svetovni vojni z razvojem novih tehnologij, proizvodov in informatiko. Stara industrijska središča med katere spada nedvomno Celje, niso zaznala trenda prihajajočih gospodarskih sprememb. Z odprtjem slovenskega gospodarstva in prehodom na tržno gospodarstvo je nujno prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so opustela in degradirana. S tujko jih imenujemo brownfield. V diplomskem delu z naslovom Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarna Celje želimo predstaviti primer dobre prakse revitalizacije okoljsko degradiranega območja dela stare Cinkarne Celje. V novonastali državi Sloveniji se je pokazala strukturna neprimernost industrijskega sektorja v starih industrijskih središčih, kjer je prevladovala delovno intenzivna, ekološko sporna industrijska proizvodnja. Podjetja, ki niso bila zmožna uspešno prestrukturirati proizvodnje, so pričela propadati. Propad so pospešili zaostreni tržni pogoji in zakonska obveznost spoštovanja okoljevarstvene zakonodaje. Stara Cinkarna Celje je primer, ko je zaradi ekološko neustrezne in zastarele tehnološke proizvodnje prišlo do opuščanja dela dejavnosti, kar je imelo za posledico nastanek degradiranih opuščenih območij v industrijski coni. Na osnovi dobrih praks, uveljavljenih v svetu, se je pričelo z načrtno sanacijo degradiranih območij ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Želeni cilji so sanacija okolja, varovanja nepozidanih površin in izboljšanje kakovosti onesnažene zemlje, vodnih virov in ozračja. Sanacija stare Cinkarne Celje se je pričela z revitalizacijo dela opuščenega območja, ki je v procesu preoblikovanja v poslovno cono Tehnopolis. Cona ponuja spodbudno okolje za razvoj inovativnega podjetništva s ciljem razvoja kreativnih znanj in ustvarjanja pogojev za razvoj novih kvalitetnih delovnih mest. Območje spreminja svojo podobo, saj novo nastala poslovna cona ponuja prostor za razvoj tehnološko naprednih proizvodnih, uslužnostnih in izobraževalnih dejavnosti. Pristop k revitalizaciji predstavlja sodoben model preobrazbe degradiranega industrijskega območja z večnamensko rabo prostora. Zato je projekt revitalizacije območja stare Cinkarne Celje pomemben tako za mesto Celje kot za celotno regijo in širše.
Ključne besede: Ključne besede: tranzicija, brownfield – degradirana industrijska območja, trajnostni razvoj, stara Cinkarna Celje
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 3069; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

8.
Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih
Evelina Katalinić, 2011, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo Geografsko in okoljsko izobraževanje v slovenskih splošnih gimnazijskih programih je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena: • definicija in pomen okoljskega izobraževanja kot ene izmed dimenzij vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, • umeščenost učnega načrta Geografija (1998 in 2008), kurikula Okoljska vzgoja (2008) in učnega načrta Študij okolja (2008) v predmetnik splošnih gimnazij ter primerjava njihove ciljne naravnanosti okoljskega izobraževanja, • primeri dobrih praks kvalitetnega okoljskega izobraževanja na internacionalnem in nacionalnem nivoju, • značilnosti razvoja geografskih učnih pristopov in metod k okoljskemu izobraževanju zadnje desetletje. V empiričnem delu so predstavljeni: • rezultati vrednotenja učnega načrta Geografija splošnih gimnazijskih programov (1998 in 2008) v Sloveniji z vidika vključenosti okoljskih učnih ciljev, na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Okoljska vzgoja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • rezultati vrednotenja učnega načrta Študij okolja (2008) z vidika vključenosti geografskih učnih ciljev na podlagi primerjalne analize po izbranih kriterijih, • predlogi terenskih in problemskih nalog predmetnega področja geografije s poudarkom na akcijskih ciljih okoljskega izobraževanja kot primer učnih pristopov, ki temeljijo na izkustvenem učenju. Sklep magistrskega dela se nanaša na ugotavljanje potrebe po poudarku ciljev okoljskega izobraževanja, z ustreznimi izhodišči za njihovo didaktično uporabo znotraj obstoječa učnega načrta geografije (2008), njihovi ustrezni učbeniški podprtosti ter načrtnem usposabljanju učiteljev geografije za strokovno izvajanje tovrstnih vsebin, kar je v skladu z mednarodnimi tendencami razvoja okoljskega in geografskega izobraževanja (UNECE, IGU).
Ključne besede: Ključne besede: okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, geografija, izkustveno učenje
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1819; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

9.
POPLAVNE PRSTI V OBČINI POLJČANE
Špela Mohorič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene in analizirane poplavne prsti v občini Poljčane ob reki Dravinji. S pomočjo terenskega dela so bile določene fizikalne lastnosti poplavnih prsti. S pomočjo vzorcev, vzetih iz terena, so bile v laboratoriju izmerjene kemijske lastnosti poplavnih prsti. Vse lastnosti prsti so grafično in tabelarno prikazane kakor tudi analizirane in interpretirane. Glavni dejavniki, ki vplivajo na lastnosti poplavnih prsti ob Dravinji, so ravninski relief, reka Dravinja in podtalnica. Najpomembnejša lastnost poplavnih prsti je tekstura, ki vpliva na vse ostale lastnosti. Ena izmed pomembnejših lastnosti je tudi vlažnost prsti. Narejena je tudi primerjava z obstoječimi podatki vzorcev prsti, ki so bili odvzeti na poplavnem območju. Raziskave na terenu so pokazale, da ima večina prsti meljasto ilovnato teksturo, kar vpliva na vlažnost prsti, ki je v povprečju znašala 22%. Gre za rumene prsti, pri katerih se pojavlja sferična oblika strukturnih agregatov, katerih obstojnost proti vodnemu raztapljanju je tako slaba kot dobra. Poplavne prsti so bodisi brez skeleta oziroma velikosti do 10 mm. Njihov pH je nevtralen in ne vsebujejo kalcijevega karbonata. Raziskava v laboratoriju je pokazala, da prsti ne vsebujejo amonija, vsebnost nitratnega dušika je med 2 in 3 mg/kg, nitritnega dušika med 0,3 mg/kg in 1,5 mg/kg. Vsebujejo od 100 do 150 mg/kg kalija, vsebnost fosforja je okoli 200 mg/kg. Poplavne prsti so v občini Poljčane pomemben naravni vir za rast rastlin, dom živalim, pomembne so za shranjevanje vode. Poplave omogočajo izredno biotsko pestrost območja, kar je občina izkoristila kot učilnico v naravi.
Ključne besede: Ključne besede: lastnosti poplavnih prsti, poplavno območje, občina Poljčane, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 1860; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

10.
Geografija in udejanjanje vsebin trajnostnega razvoja na OŠ Poljčane
Tamara Blazinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja, ki ga je leta 2007 izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport (MMŠ) šole zavezujejo v poglobitev v vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR). Takšne šole ponujajo svojim učencem aktivno državljanstvo in udeležbo na socialnem, gospodarskem in političnem področju trajnostnega razvoja. V diplomski nalogi smo raziskali načine udejanjanja vsebin trajnostnega razvoja (TR) na izbrani šoli - OŠ Poljčane. S pomočjo pedagoške dokumentacije OŠ Poljčane za šolsko leto 2011/2012 smo ugotovili, kako OŠ Poljčane vzgaja in izobražuje učence za trajnostni razvoj. Poudarek smo namenili geografiji in udejanjanju vsebin trajnostnega razvoja pri tem predmetu. Kot primer dobre prakse udejanjanja vsebin trajnostnega razvoja smo izpostavili izbrana primera: Program Popestrimo šolo in Učni poligon Modraže. V zaključnem delu smo izdelali smernice za vključevanje vsebin TR pri pouku geografije za osnovne šole, ki temeljijo na primerih proučenih praks pri nas in tujine.
Ključne besede: Ključne besede: trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanja za trajnostni razvoj, OŠ Poljčane, vsebine trajnostnega razvoja, Program Popstrimo šolo, učni poligon Modraže
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1911; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (826,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici