| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MIGRACIJE NA TRGU DELA IN Z NJIMI POVEZAN STRES
Tadeja Mitić, 2014, magistrsko delo

Opis: Zakaj se nekateri ljudje selijo in drugi ne, je eno izmed ključnih vprašanj in osrednja tema številnih analiz mobilnosti po svetu. Za posameznika kot potencialnega migranta prostor bivanja ne predstavlja le fizično okolje, temveč tudi priložnosti, družbeno življenje, vrednote in druge subjektivne podobe. Važna je tudi povezanost migracijskega prostora potencialnega migranta z drugimi pomembnimi dejavniki, na primer z družino in prijatelji. Za posameznika, ki se odloča o selitvi, so pomembni tudi stroški in koristi mobilnosti, negotovost in informacije, ki zmanjšajo tveganje, ter časovno-prostorska situacija, vezana na posameznikovo življenjsko obdobje in povezanost z domačim okoljem. V današnjem času imajo migracije pomembno vlogo v nacionalnih zadevah in predvsem v mednarodnih odnosih. Danes, ko se pomembnejša vprašanja vrtijo okoli denarja, je predvsem pomembno, kam gre denar, ki ga služijo migranti. Prav tako se vse bolj odpirajo možnosti boljših zaposlitev za priseljence. Tako so v določenih državah javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od delovne sile, ki prihaja iz tujine, saj bi bilo brez njih težko zagotoviti nemoteno delovanje sektorjev.
Ključne besede: Ključne besede: migracije, vzroki migracij, posledice migracij, stres, stres na delovnem mestu, migracijski stres
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 990; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
PREMAGOVANJE STRESA V PODJETJU SŽ-ŽIP D.O.O.
Miša Marolt, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres ni le enkratno individualno doživetje, ampak se stresne situacije ponavljajo in se kažejo v fiziološkem (glavoboli, razne bolečine, hitro bitje srca, alergije, nižja odpornost) in psihičnem reagiranju (jeza, razburjenje, žalost, brezvoljnost, kronična izčrpanost) ter v spremembi vedenja (pojavljanje napak, slabša kakovost izdelkov). Ko stres prizadene zaposlenega, se v njem začnejo dogajati nenavadne stvari, boji se za svoje življenje, hitreje diha in se ne zmeni za okolico. Neprijetna situacija nastane tudi za delodajalca, kar pomeni večjo verjetnost nezgod na delovnem mestu, neučinkovitost in slabše izdelke. Zaposleni in delodajalec morata obvladovati stres in učinkovito prepoznavati vzroke ter nastanek stresa skušati celo preprečiti, če je to mogoče. Za zaposlenega to pomeni ustvarjanje lastne podobe, krepitev telesa in težnjo za zdravim življenjem. Poiskati mora najprimernejše načine obrambe svojega ega, da bo lahko obvladoval življenjske in delovne situacije. Za delodajalca je stres alarm, da začne investirati v izboljšanje tehnologije, v posodobitev organiziranosti, v tiste pogoje dela, ki so pomembni za delavčeve individualne sposobnosti in v izobraževanja in usposabljanja. Vsi našteti ukrepi gredo k istemu cilju z namenom obvladati stres na tak način, da ne bo upadalo razpoloženje pri zaposlenih, da se ne bodo pojavljale kronične izčrpanosti, psihosomatske bolezni in posledično beg v bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve, v podjetju pa bo delovna učinkovitost ostala na ustreznem nivoju.
Ključne besede: Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresni dejavniki, izgorevanje, premagovanje stresa, antistresni programi, avtogeni trening, meditacija
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2557; Prenosov: 156
URL Povezava na celotno besedilo

3.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2985; Prenosov: 1

4.
ANALIZA STRESA V PODJETJU HIT ŠENTILJ D.D. IN PROGRAM PREPREČEVANJA
Natalija Pučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje prav nasprotno. Stres ljudi spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj zaradi česar je življenje zanimivo. Če je teh dogodkov preveč, se pokažejo kot motnja v zdravju — nespečnost, napetost, glavobol, itd. ter druge bolezni povezane z stresom. Danes je stres dejavnik, ki načne naše zdravje, in če nimamo ustreznih strategij za njegovo upravljanje, lahko uniči vse naše predhodne dosežke. V sodobnem poslovnem svetu so najbolj uspešni tisti, ki imajo dobre ideje in jih tudi učinkovito uresničijo. To so tisti, ki znajo svoje potenciale čim bolj izkoristiti, navdušiti in prepričati druge. Stres na delovnem mestu pa postaja čedalje večja težava tako za posameznika kot za organizacijo. Stres povzroča neskladnost med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zavedati se moramo, da na določene dejavnike v podjetju - neustrezna organizacija dela, slaba plača, slaba komunikacija med zaposlenimi in z nadrejenimi, nekorektno poslovanje s strankami, večizmensko delo po dvanajst ur in več, nenagrajevanje, poseganje podjetja v zasebno sfero, preobremenjenost z delom ali preveč enostavno delo - nimamo vpliva. Stres lahko ima kratkoročni ali dolgoročni odziv. Posamezniki in njihovi delodajalci naj bi kratkoročne simptome jemali resno, pri čemer je treba upoštevati dolgoročne posledice, ne le za posameznika temveč tudi za organizacijo. Stres učinkuje na večino organov in vpliva na najrazličnejša dogajanja v telesu. Telo se na stres odzove tako, da v krvni obtok sprosti hormone. Hormoni lahko povišajo krvni pritisk, utrip srca in frekvenco dihanja. Povečajo se zenice. Takšna oblika odziva se lahko nadaljuje še 24 ur do 48 ur po stresu. Različni dejavniki vplivajo na stres in tako tudi poznamo več različnih vrst stresa. Razlikujemo pozitiven in negativen stres, naravni in umetni stres, eksogeni in endogeni ter akutni in kronični stres. Pri odpravi stresnih posledic je pot do uspeha le ena, in sicer je to sprememba načina in stila življenja. Spremeniti moramo sebe. Za dosego cilja moramo pogledati v svojo notranjost, poiskati svoj notranji mir in prehoditi določeno pot v samega sebe. Osnovna zahteva je pozitivno mišljenje.
Ključne besede: Ključne besede: - stres, - vrste stresa, - simptomi stresa, - stresor, - vzroki stresa, - stres na delovnem mestu, - premagovanje stresa, - preprečevanje stresa.
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 2977; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici