| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PREHOD OTROK OD DOMA V VRTEC JE STRESEN ZA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE
Mateja Ptičar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga govori o stresu in stiskah staršev in otrok ob prehodu od doma v vrtec. Za to temo sem se odločila, saj se pri svojem delu že več let srečujem s starši in otroki, ki vstopajo v vrtec. Ob tem pa vsako leto tudi s stisko, ki jo občutijo starši in otroci. Stisko starši preživljajo oziroma občutijo različno. Stisko staršev pripisujemo v večini nezaupanju in nezadostni pripravljenosti staršev. Ta stiska staršev se nezavedno prenaša tudi na otroke. Zato je pomembna tudi priprava staršev na vstop otroka v vrtec. Pripravljeni morajo biti, da se ločijo od otroka in zaupajo vzgojiteljici, da bo dobro poskrbela za njihovega otroka. Pomembna je tudi komunikacija, saj slaba komunikacija med starši in vzgojitelji je negativen zgled za otroka, katere posledica je težje prilagajanje na vrtec. Vse kar starši delajo, občutijo,.. se nezavedno prenaša tudi na otroka. Priprava staršev vključuje roditeljski sestanek v mesecu juniju, individualni pogovori z vzgojiteljico, ter obisk vrtca in skupine. Pri pripravi so pomembni tudi uvajalni dnevi. Uvajalni dnevi so namenjeni otrokom in staršem, neizbežno je sodelovanje družine in vrtca, kajti le tako se lahko dovolj dobro spoznamo, si zaupamo in uskladimo vzgojne postopke. Za izhodišče svojega dela, sem si postavila štiri hipoteze, ki sem jih s pomočjo rezultatov ankete izvedene med starši, ki so letošnje šolsko leto uvajali otroke v vrtec Hoče, ob koncu tudi ovrednotila. Vzgojitelji se trudimo, da bi bil prehod med domom in vrtcem tako za otroka kot za starše in ne nazadnje tudi za nas čim lažja in čim manj stresna. Z medsebojno pomočjo nam v tem procesu lahko uspe vzpostaviti kvalitetne odnose, ki so temelj dobrega počutja vseh v procesu in dobra nadaljnja podlaga za delo in sodelovanje.
Ključne besede: Ključne besede: stiska staršev, stiska otrok, priprave na vstop v vrtec, komunikacija, zaupanje, navezanost, uvajanje, stres.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 3816; Prenosov: 990
.pdf Celotno besedilo (336,91 KB)

2.
ANALIZA STRESA V PODJETJU HIT ŠENTILJ D.D. IN PROGRAM PREPREČEVANJA
Natalija Pučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje prav nasprotno. Stres ljudi spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj zaradi česar je življenje zanimivo. Če je teh dogodkov preveč, se pokažejo kot motnja v zdravju — nespečnost, napetost, glavobol, itd. ter druge bolezni povezane z stresom. Danes je stres dejavnik, ki načne naše zdravje, in če nimamo ustreznih strategij za njegovo upravljanje, lahko uniči vse naše predhodne dosežke. V sodobnem poslovnem svetu so najbolj uspešni tisti, ki imajo dobre ideje in jih tudi učinkovito uresničijo. To so tisti, ki znajo svoje potenciale čim bolj izkoristiti, navdušiti in prepričati druge. Stres na delovnem mestu pa postaja čedalje večja težava tako za posameznika kot za organizacijo. Stres povzroča neskladnost med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zavedati se moramo, da na določene dejavnike v podjetju - neustrezna organizacija dela, slaba plača, slaba komunikacija med zaposlenimi in z nadrejenimi, nekorektno poslovanje s strankami, večizmensko delo po dvanajst ur in več, nenagrajevanje, poseganje podjetja v zasebno sfero, preobremenjenost z delom ali preveč enostavno delo - nimamo vpliva. Stres lahko ima kratkoročni ali dolgoročni odziv. Posamezniki in njihovi delodajalci naj bi kratkoročne simptome jemali resno, pri čemer je treba upoštevati dolgoročne posledice, ne le za posameznika temveč tudi za organizacijo. Stres učinkuje na večino organov in vpliva na najrazličnejša dogajanja v telesu. Telo se na stres odzove tako, da v krvni obtok sprosti hormone. Hormoni lahko povišajo krvni pritisk, utrip srca in frekvenco dihanja. Povečajo se zenice. Takšna oblika odziva se lahko nadaljuje še 24 ur do 48 ur po stresu. Različni dejavniki vplivajo na stres in tako tudi poznamo več različnih vrst stresa. Razlikujemo pozitiven in negativen stres, naravni in umetni stres, eksogeni in endogeni ter akutni in kronični stres. Pri odpravi stresnih posledic je pot do uspeha le ena, in sicer je to sprememba načina in stila življenja. Spremeniti moramo sebe. Za dosego cilja moramo pogledati v svojo notranjost, poiskati svoj notranji mir in prehoditi določeno pot v samega sebe. Osnovna zahteva je pozitivno mišljenje.
Ključne besede: Ključne besede: - stres, - vrste stresa, - simptomi stresa, - stresor, - vzroki stresa, - stres na delovnem mestu, - premagovanje stresa, - preprečevanje stresa.
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 2738; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
STRES MED UČITELJI OSNOVNIH ŠOL
Sonja Mok, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Delo in delovno mesto sta zelo pomembna dejavnika v življenju posameznika, vendar ga hkrati ogrožata s posameznimi oblikami psihičnega in fizičnega tveganja. Vsako delovno mesto vključuje mnogo mogočih virov stresa. Tisto, kar povzroča stres, pa ni delo, temveč so sovražne vsebine dela, npr. neprimerna organizacija dela, slaba porazdelitev nalog, institucionalni vidik socialnega dela — tradicija, norme, zakoni, pravila vedenja (organizacijska kultura). Stres pri učiteljih je oblika poklicnega stresa, uvršča se ga med tri najbolj stresne poklice. V nalogi smo predstavili teoretične osnove s področja stresa (stresorji, reakcija na stres, mediatorji stresa, spoprijemanje s stresom) ter opredelili stanje stresa med učitelji (glavne značilnosti in povzročitelje stresa, vpliv posledic stresa na opravljanje dela, njegovo preprečevanje in obvladovanje). V nadaljevanju smo spregovorili še o spoprijemanju učiteljev s stresom v okviru CINDI Slovenija. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo z raziskavo, ki smo jo izvedli po osnovnih šolah na območju občine Slovenska Bistrica, poskušali ugotoviti obstoječe stanje stresa med učitelji, ki poučujejo na omenjenih šolah. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so sodelovali pri raziskavi, pod stresom. Najpogostejši znak stresa pri njih je utrujenost (telesni znak), sledita mu zaskrbljenost in vznemirjenost (znaka doživljanja stresa). Na njihovo stopnjo stresa pa vplivajo različni dejavniki. Učitelji navajajo "problematične učence" in "preobremenjenost z delom" kot najmočnejša dejavnika za nastanek stresa, kot najmočnejšo skupino dejavnikov pa »odnose s sodelavci, vodstvom«. Rezultati raziskave kažejo na slabše spoprijemajo učiteljev s stresom. Manj primerne tehnike spoprijemanja s stresom ("trudim se, da opravim vso delo, ki mi je naloženo") so pri njih najpogosteje uporabljene. Prav tako imajo omenjeni učitelji slabše prehranjevalne in gibalne navade ter številne razvade (hodijo pozno spat, gledajo TV …). Predloge za boljše obvladovanje stresa med učitelji smo podali na osnovi rezultatov raziskave. Le-ti temeljijo na podobi sodobnega učitelja — razmišljujočega in inovativnega strokovnjaka, ki s svojim delom prerašča vsakdanjo rutino in togo sledenje predpisanim programom in metodam, pri čemer pa je zelo potrebno skrbeti tudi za njegovo osebnostno in strokovno rast.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres, stresorji, stresna reakcija, spoprijemanje s stresom, učitelj
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2528; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2749; Prenosov: 1

5.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, diplomsko delo

Opis: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2087; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (488,08 KB)

6.
STRES NA DELOVNEM MESTU V OSNOVNIH ŠOLAH
Marinka Troha, 2010, diplomsko delo

Opis: Meseci pred zaključkom študija so stresni. Potrebno je opraviti še zadnji izpit, izbrati temo diplomske naloge, napisati dispozicijo in diplomsko nalogo ter jo tudi uspešno zagovarjati. In če smo že v stresu, smo se odločili, da bomo tudi pisali o stresu, ki ga kot mehanizem preživetja že tisočletja prenašamo iz roda v rod, saj nam omogoča, da se ustrezno in učinkovito prilagajamo spremembam. Je preprosto naraven del nas. In imamo tudi moč, da ta mehanizem obvladujemo. V diplomski nalogi bomo predstavili Osnovne šole na Notranjskem, na kakšen način se tam zaposlene učiteljice in učitelji vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami in kako v teh situacijah reagirajo. Pri opravljanju določenih del v eni šoli, v enem razredu so zaposleni izpostavljeni enim vrstam stresnih obremenitev, drugod pa so soočeni z drugačnimi, manj stresnimi elementi. V delovnem okolju lahko povzročajo stres pri zaposlenih različni dejavniki. Napake in napačne odločitve, ki jih delajo zaposleni pod vplivom stresa, stanejo mnogo več kot sama bolezen; zato je potrebno dobro razmisliti, kaj nam povzroča stres, kaj lahko naredimo, da preprečimo stres in kako se soočiti z njim, ko se pojavi. Znanstveni dosežki nam dandanes že omogočajo, da z ohranjenim nadzorom nad lastnimi odzivi uravnavamo negativne posledice stresa in ohranjamo vse pozitivne stresne spodbujevalce. Poleg opisa osnovnih šol in stresa na splošno, smo predstavili tudi dve anketi, ki smo ju opravili med zaposlenimi na osnovnih šolah, rezultate pa podkrepili s tabelami in grafi. Prvi je anketni vprašalnik o stresu na delovnem mestu, drugi pa o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih v podjetju. Slednjega bomo primerjali s povprečjem zadovoljstva zaposlenih v preko 600 slovenskih in hrvaških podjetjih ter nenazadnje skušali izluščiti vzroke za nastanek stresa pri učiteljih na osnovnih šolah. Za zaključek pa smo našteli še učinke raziskovalnega dela in možnosti za nadaljnje še uspešnejše premagovanje tega družbenega zla.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres organizacijska klima čustva zdravje osnovna šola zaposleni
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1983; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (531,28 KB)

7.
MANDALA, VIR BOLJŠEGA POČUTJA IN KREATIVNEGA DELA PRI POUKU RAZREDNE STOPNJE
Petra Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter in velikokrat tudi (pre)obremenjen način življenja je ponavadi kriv za stres in njegove posledice, kot so: nemir, nespečnost, splošno nezadovoljstvo, razdražljivost, naveličanost, brezvoljnost, nezbranost, razne telesne in duševne bolezni itd. Da se lažje spoprijemamo s takšnim načinom življenja ter da preprečimo, omilimo ali se ozdravimo zgoraj naštetih posledic stresa, mnogi ljudje posegajo po sprostitvi za telo in duha. Moja diplomska naloga je tako povezana s sproščanjem, in to osnovnošolskih otrok s tehniko, med katero ustvarjajo mandale. V teoretičnem delu sem predstavila nekatere danes najbolj znane tehnike sproščanja in osnovne pojme, ki so povezani z mandalo. Omejila sem se na raziskovanje pomena mandale v obredih, religijah, meditaciji, vesolju in njenem vplivu na človeka. V tem delu so opisani še nekateri napotki in predlogi, ko se odločimo za uporabljanje te tehnike sproščanja pri pouku na razredni stopnji. V empiričnem delu sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla. Zanimalo me je, kako pogosto slovenski učitelji razrednega pouka vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, kakšne tehnike uporabljajo in s kakšnim namenom jih uporabljajo. Ugotoviti sem tudi želela, če poznajo tehniko sproščanja, med katero se ustvarjajo mandale. Moj namen je bil tudi ugotoviti, kako se učenci razredne stopnje počutijo ob ustvarjanju mandal, in hotela sem jih spoznati še z enim načinom sprostitve. V raziskavo je bilo vključenih 41 učiteljev razrednega pouka ter 11 učencev 5. razreda. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika za razredne učitelje in ustne ankete za učence. Raziskava je pokazala, da vsi anketirani učitelji vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, najpogosteje vsaj enkrat na teden. Pri tem so zelo dinamični, saj uporabljajo veliko različnih sprostitvenih tehnik. Izkazalo se je, da več kot polovica anketiranih učiteljev ( 25 ) pozna sproščanje s pomočjo mandal, vendar je od teh vsi še niso uporabili pri svojem pouku. Učencem, ki so sodelovali v raziskavi, so se zdele mandale zanimive, ob njihovem izdelovanju pa so se počutili umirjeno, sproščeno. V razredu je vladalo prijetno razpoloženje.
Ključne besede: Ključne besede: stres, sprostitev, osnovnošolski otroci, mandala, tehnika sproščanja, ustvarjanje mandal;
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 2374; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
OBREMENITVE IN PROCES IZGOREVANJA MEDICINSKE SESTRE V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Metka Knafelc, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo izpostavili delovni stres, ki je neizogiben del našega poklicnega življenja v Enoti intenzivne terapije in je posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem delovnem okolju. Člani negovalnega tima se dnevno soočajo z različnimi obremenjujočimi situacijami, ki lahko postopoma vodijo v izgorevanje in ogrozijo njihovo lastno psihofizično ravnovesje ali celo zdravje. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zaposleni v Enoti intenzivne terapije. Dobljene podatke smo vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli tudi statistično analizo. Uporabili smo hi kvadrat test. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da je delo v Enoti intenzivne terapije stresno. Pri opravljanju poklica jih najbolj obremenjujejo slabi medsebojni odnosi med sodelavci in nadrejenimi. Pristojnosti in odgovornosti niso jasno definirane in delo vpliva na družinske in partnerske odnose. Sklep. Znanje za prepoznavanje, obvladovanje ali omejevanje negativnih vplivov stresa, kot tudi izgorevanja medicinskih sester na delovnem mestu, nedvomno pripomore k dvigu odpornosti na stresna dogajanja. Le tako bomo manj obremenjeni, zadovoljnejši in predani svojemu delu.
Ključne besede: Ključne besede: medicinska sestra, Enota intenzivne terapije, stres, proces izgorevanja.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 3413; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Problem pomanjkanja darovalcev organov in ozaveščenost javnosti
Leja Kovačič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdravljenje s presaditvijo organov je izredno uspešno. Tudi v Sloveniji so rezultati zelo dobri, vendar se moramo zavedati, da je število opravljenih presaditev organov na število prebivalcev še vedno premajhno v primerjavi z razvitimi evropskimi državami. Temeljni predpogoj za presaditev organov je darovanje. Proces darovanja organov po smrti je eden najobčutljivejših delov današnje medicinske stroke. Meja med smrtjo in življenjem je ostra, skoraj nevidna, ampak kljub temu mora biti popolnoma jasna in določena. Na eni strani je smrt in na drugi življenje. Odločitev svojcev o darovanju organov mora biti premišljena, zavestna in sprejeta brez pritiskov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela zbiranja podatkov s pregledom literature s področja transplantacijske dejavnosti. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik delno zaprtega tipa. Za potrebe raziskave sta bila uporabljena dva vprašalnika. Podatke, dobljene iz izpolnjenih vprašalnikov, smo obdelali in računalniško prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programa Microsoft Excel. Uporabljena je bila tudi komparativna metoda, s katero smo primerjali rezultate, pridobljene iz identične raziskave, ki je bila izvedena leta 2005 med naključno izbranimi prebivalci Ljubljane in Rogaške Slatine. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da so splošna javnost in prav tako zdravstveni delavci premalo ozaveščeni in informirani o darovanju organov. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do darovanja organov. Velika večina anketiranih tudi podpira transplantacijsko dejavnost, vendar se pri bolj konkretnem vprašanju pokažejo čisto drugačni rezultati. Le majhen odstotek anketiranih ima namreč kartico SEM DAROVALEC ali pa so vpisani kot darovalci na kartici zdravstvenega zavarovanja. Sklep. Potrebna je boljša informiranost splošne javnosti in prav tako zdravstvenih delavcev. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti ter dosledno spodbujati darovanje in njegovo smiselnost, ki je temelj presaditve organov. Potrebno je povečati število darovalcev organov in tako zmanjšati čakalni seznam na organ, s čimer bomo rešili marsikatero življenje.
Ključne besede: Ključne besede: darovanje organov, transplantacija, stres in sindrom izgorelosti, zdravstvena nega.
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2330; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (973,76 KB)

10.
PREMAGOVANJE STRESA V PODJETJU SŽ-ŽIP D.O.O.
Miša Marolt, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres ni le enkratno individualno doživetje, ampak se stresne situacije ponavljajo in se kažejo v fiziološkem (glavoboli, razne bolečine, hitro bitje srca, alergije, nižja odpornost) in psihičnem reagiranju (jeza, razburjenje, žalost, brezvoljnost, kronična izčrpanost) ter v spremembi vedenja (pojavljanje napak, slabša kakovost izdelkov). Ko stres prizadene zaposlenega, se v njem začnejo dogajati nenavadne stvari, boji se za svoje življenje, hitreje diha in se ne zmeni za okolico. Neprijetna situacija nastane tudi za delodajalca, kar pomeni večjo verjetnost nezgod na delovnem mestu, neučinkovitost in slabše izdelke. Zaposleni in delodajalec morata obvladovati stres in učinkovito prepoznavati vzroke ter nastanek stresa skušati celo preprečiti, če je to mogoče. Za zaposlenega to pomeni ustvarjanje lastne podobe, krepitev telesa in težnjo za zdravim življenjem. Poiskati mora najprimernejše načine obrambe svojega ega, da bo lahko obvladoval življenjske in delovne situacije. Za delodajalca je stres alarm, da začne investirati v izboljšanje tehnologije, v posodobitev organiziranosti, v tiste pogoje dela, ki so pomembni za delavčeve individualne sposobnosti in v izobraževanja in usposabljanja. Vsi našteti ukrepi gredo k istemu cilju z namenom obvladati stres na tak način, da ne bo upadalo razpoloženje pri zaposlenih, da se ne bodo pojavljale kronične izčrpanosti, psihosomatske bolezni in posledično beg v bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve, v podjetju pa bo delovna učinkovitost ostala na ustreznem nivoju.
Ključne besede: Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresni dejavniki, izgorevanje, premagovanje stresa, antistresni programi, avtogeni trening, meditacija
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2334; Prenosov: 135
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici