| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES ZAPOSLENIH V PODJETJU MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA NA OBMOČJU CELJE
Bronja Kožel, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V življenju nas spremljajo spremembe že od vsega začetka. Kako pa se nanje odzivamo, je odvisno od tega, kakšno življenje živimo. Stres se pojavi velikokrat dnevno pri vsakem človeku. Služba oziroma delovno mesto je del vsakdanjika. Delo naj bi prineslo srečo, blaginjo in uspeh v posameznikovo življenje, vse pogosteje pa je soočanje z delom, sodelavci in opravili čedalje težje. Delovni dan se podaljšuje, služba in delovni obseg sta se povečala in delovni čas obsega več kot tretjino celotnega dne. Pozitivni stres naj bi pomagal človeku pri vzdrževanju in povrnitvi moči. Vendar so obveznosti postale previsoke in resno ogrožajo zdravje, včasih lahko celo povzročijo hujšo bolezen, osamitev, depresijo. Prilagajanje posameznika na lastnosti drugega privede do težavnih medosebnih odnosov. Če ti trajajo dlje časa, je stres spet prisoten kot negativen faktor. Ljudem delo, ki ga opravljajo, predstavlja vedno večjo težavo in obremenitev. Zmanjkuje jim časa za vse ostale dejavnosti, ki jih čakajo izven službe, saj imajo veliko dela s službenimi obveznostmi, ki jih je treba opraviti v čim krajšem času. Spoznavanje samega sebe in svojih potreb pomaga pri boljšem razumevanju drugih ljudi in zagotovi boljše življenje. Lahko pomaga tudi pri odpravi negativnega stresa, ki pogosto preraste v bolezen ali celo smrt.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - delovno mesto, zaposleni, stres, spoznavanje samega sebe, delo
Objavljeno: 24.02.2016; Ogledov: 466; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (889,49 KB)

2.
MIGRACIJE NA TRGU DELA IN Z NJIMI POVEZAN STRES
Tadeja Mitić, 2014, magistrsko delo

Opis: Zakaj se nekateri ljudje selijo in drugi ne, je eno izmed ključnih vprašanj in osrednja tema številnih analiz mobilnosti po svetu. Za posameznika kot potencialnega migranta prostor bivanja ne predstavlja le fizično okolje, temveč tudi priložnosti, družbeno življenje, vrednote in druge subjektivne podobe. Važna je tudi povezanost migracijskega prostora potencialnega migranta z drugimi pomembnimi dejavniki, na primer z družino in prijatelji. Za posameznika, ki se odloča o selitvi, so pomembni tudi stroški in koristi mobilnosti, negotovost in informacije, ki zmanjšajo tveganje, ter časovno-prostorska situacija, vezana na posameznikovo življenjsko obdobje in povezanost z domačim okoljem. V današnjem času imajo migracije pomembno vlogo v nacionalnih zadevah in predvsem v mednarodnih odnosih. Danes, ko se pomembnejša vprašanja vrtijo okoli denarja, je predvsem pomembno, kam gre denar, ki ga služijo migranti. Prav tako se vse bolj odpirajo možnosti boljših zaposlitev za priseljence. Tako so v določenih državah javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od delovne sile, ki prihaja iz tujine, saj bi bilo brez njih težko zagotoviti nemoteno delovanje sektorjev.
Ključne besede: Ključne besede: migracije, vzroki migracij, posledice migracij, stres, stres na delovnem mestu, migracijski stres
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 968; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Sindrom adrenalne izgorelosti pedagoških strokovnih delavcev
Nataša Galer, 2012, diplomsko delo

Opis: Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Ključne besede: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 2272; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
VPLIV STRESA NA DELO IN ZDRAVJE REŠEVALCEV V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tanja Javernik, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo izpostavili stres, ki je neizogiben del življenja v nujni medicinski pomoči. Reševalci v nujni medicinski pomoči se dnevno srečujejo z različnimi obremenjujočimi situacijami, ki lahko vplivajo na počutje, delovanje organizma, psihično ravnovesje, imunost in zdravje posameznika. Z raziskavo smo ugotavljali, v kolikšni meri so reševalci v službi nujne medicinske pomoči pri svojem delu izpostavljeni stresnim situacijam in obremenitvam kot so: neučakani pacienti, prevelike zahteve nadrejenih, slabe delovne razmere, strah pred tem, da bi napravili strokovno napako ter slabe možnosti napredovanja. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja, s pomočjo katere smo ocenjevali vpliv stresa na delo in zdravje reševalcev. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Office ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Ugotovili smo, da se reševalci v nujni medicinski pomoči pogosto srečujejo s stresom na delovnem mestu. Ugotovili smo tudi, da večina anketiranih nima strokovne pomoči s strani zavoda, v katerih so zaposleni. Sklepi: Prepoznavanje, obvladovanje in omejevanje negativnih vplivov stresa nedvomno pripomore k dvigu odpornosti na stresa dogajanja. Le tako bomo samozavestni, zadovoljni, majn obremenjeni in predani svojemu delu.
Ključne besede: Ključne besede: stres, pomoč in stresne situacije, stres in delo, izgorevanje, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 2116; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Stres v poklicih, ki so vezani na delo z ljudmi
Nataša Kolar, 2012, diplomsko delo

Opis: Stres postaja vse večji globalni problem današnje družbe. S stresom se srečujemo skoraj vsak dan bodisi v službi, doma ali drugod. Človek kar eno tretjino življenja preživi na delovnem mestu, zato je pomembno, da ga služba ne izčrpava, ampak ga dopolnjuje na vseh ravneh (fizično, duševno, emocialno, socialno in ekonomsko). Dokler je stresa v majhnih količinah, je za nas dobro in lahko vpliva pozitivno, problem nastane, kadar naše življenje obremenjuje preveč stresa, ko nam primanjkuje časa ali si enostavno ne vzamemo trenutka zase in za sprostitev. Ob izčrpanosti, ki nastopi zaradi dela, lahko pride do izgorelosti, ki je najhujša posledica stresa. V diplomskem delu obravnavamo stres na delovnem mestu, ki je pereč problem današnje družbe, zaposlenih in delodajalcev. Velikokrat smo žrtve preobremenjenosti in izžetosti na delovnem mestu, česar si sploh ne priznamo ali pa pogosto ne opazimo začetnih znakov preobremenjenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli kvantitativno raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 90 naključno izbranih zaposlenih na zdravstvenem, socialnem in pedagoškem področju. Ugotavljali smo, kolikšna je prisotnost stresa pri poklicih, ki so vezani na delo z ljudmi, in kateri so najpogostejši dejavniki stresa na delovnem mestu. Večina zaposlenih je ocenila, da se srečujejo s stresom na delovnem mestu in da so najpogostejši vzroki stresa količina dela, narava dela in organiziranost dela. Najpogosteje prisotni simptomi stresa, po oceni zaposlenih, so: prehlad, glavobol in utrujenost. Večina zaposlenih je tudi mnenja, da se najbolje sprostijo ob rekreaciji in ob klepetu s prijatelji. Zelo pomembno je, da si po stresnih obdobjih vzamemo čas in v miru premislimo nastalo situacijo ali zaprosimo za pomoč sodelavcev ali drugih. Pri delu ne smemo pozabiti na naša načela in vrednote ter na psihično in fizično sprostitev.
Ključne besede: Ključne besede: delovno mesto, stres, zmanjševanje stresa, izgorelost, preprečevanje izgorelosti
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2822; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, diplomsko delo

Opis: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 2217; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (218,55 KB)

7.
PREMAGOVANJE STRESA V PODJETJU SŽ-ŽIP D.O.O.
Miša Marolt, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres ni le enkratno individualno doživetje, ampak se stresne situacije ponavljajo in se kažejo v fiziološkem (glavoboli, razne bolečine, hitro bitje srca, alergije, nižja odpornost) in psihičnem reagiranju (jeza, razburjenje, žalost, brezvoljnost, kronična izčrpanost) ter v spremembi vedenja (pojavljanje napak, slabša kakovost izdelkov). Ko stres prizadene zaposlenega, se v njem začnejo dogajati nenavadne stvari, boji se za svoje življenje, hitreje diha in se ne zmeni za okolico. Neprijetna situacija nastane tudi za delodajalca, kar pomeni večjo verjetnost nezgod na delovnem mestu, neučinkovitost in slabše izdelke. Zaposleni in delodajalec morata obvladovati stres in učinkovito prepoznavati vzroke ter nastanek stresa skušati celo preprečiti, če je to mogoče. Za zaposlenega to pomeni ustvarjanje lastne podobe, krepitev telesa in težnjo za zdravim življenjem. Poiskati mora najprimernejše načine obrambe svojega ega, da bo lahko obvladoval življenjske in delovne situacije. Za delodajalca je stres alarm, da začne investirati v izboljšanje tehnologije, v posodobitev organiziranosti, v tiste pogoje dela, ki so pomembni za delavčeve individualne sposobnosti in v izobraževanja in usposabljanja. Vsi našteti ukrepi gredo k istemu cilju z namenom obvladati stres na tak način, da ne bo upadalo razpoloženje pri zaposlenih, da se ne bodo pojavljale kronične izčrpanosti, psihosomatske bolezni in posledično beg v bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve, v podjetju pa bo delovna učinkovitost ostala na ustreznem nivoju.
Ključne besede: Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresni dejavniki, izgorevanje, premagovanje stresa, antistresni programi, avtogeni trening, meditacija
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2528; Prenosov: 154
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Problem pomanjkanja darovalcev organov in ozaveščenost javnosti
Leja Kovačič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdravljenje s presaditvijo organov je izredno uspešno. Tudi v Sloveniji so rezultati zelo dobri, vendar se moramo zavedati, da je število opravljenih presaditev organov na število prebivalcev še vedno premajhno v primerjavi z razvitimi evropskimi državami. Temeljni predpogoj za presaditev organov je darovanje. Proces darovanja organov po smrti je eden najobčutljivejših delov današnje medicinske stroke. Meja med smrtjo in življenjem je ostra, skoraj nevidna, ampak kljub temu mora biti popolnoma jasna in določena. Na eni strani je smrt in na drugi življenje. Odločitev svojcev o darovanju organov mora biti premišljena, zavestna in sprejeta brez pritiskov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela zbiranja podatkov s pregledom literature s področja transplantacijske dejavnosti. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik delno zaprtega tipa. Za potrebe raziskave sta bila uporabljena dva vprašalnika. Podatke, dobljene iz izpolnjenih vprašalnikov, smo obdelali in računalniško prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programa Microsoft Excel. Uporabljena je bila tudi komparativna metoda, s katero smo primerjali rezultate, pridobljene iz identične raziskave, ki je bila izvedena leta 2005 med naključno izbranimi prebivalci Ljubljane in Rogaške Slatine. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da so splošna javnost in prav tako zdravstveni delavci premalo ozaveščeni in informirani o darovanju organov. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do darovanja organov. Velika večina anketiranih tudi podpira transplantacijsko dejavnost, vendar se pri bolj konkretnem vprašanju pokažejo čisto drugačni rezultati. Le majhen odstotek anketiranih ima namreč kartico SEM DAROVALEC ali pa so vpisani kot darovalci na kartici zdravstvenega zavarovanja. Sklep. Potrebna je boljša informiranost splošne javnosti in prav tako zdravstvenih delavcev. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti ter dosledno spodbujati darovanje in njegovo smiselnost, ki je temelj presaditve organov. Potrebno je povečati število darovalcev organov in tako zmanjšati čakalni seznam na organ, s čimer bomo rešili marsikatero življenje.
Ključne besede: Ključne besede: darovanje organov, transplantacija, stres in sindrom izgorelosti, zdravstvena nega.
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2610; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (973,76 KB)

9.
OBREMENITVE IN PROCES IZGOREVANJA MEDICINSKE SESTRE V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Metka Knafelc, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo izpostavili delovni stres, ki je neizogiben del našega poklicnega življenja v Enoti intenzivne terapije in je posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem delovnem okolju. Člani negovalnega tima se dnevno soočajo z različnimi obremenjujočimi situacijami, ki lahko postopoma vodijo v izgorevanje in ogrozijo njihovo lastno psihofizično ravnovesje ali celo zdravje. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zaposleni v Enoti intenzivne terapije. Dobljene podatke smo vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli tudi statistično analizo. Uporabili smo hi kvadrat test. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da je delo v Enoti intenzivne terapije stresno. Pri opravljanju poklica jih najbolj obremenjujejo slabi medsebojni odnosi med sodelavci in nadrejenimi. Pristojnosti in odgovornosti niso jasno definirane in delo vpliva na družinske in partnerske odnose. Sklep. Znanje za prepoznavanje, obvladovanje ali omejevanje negativnih vplivov stresa, kot tudi izgorevanja medicinskih sester na delovnem mestu, nedvomno pripomore k dvigu odpornosti na stresna dogajanja. Le tako bomo manj obremenjeni, zadovoljnejši in predani svojemu delu.
Ključne besede: Ključne besede: medicinska sestra, Enota intenzivne terapije, stres, proces izgorevanja.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 3606; Prenosov: 847
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
STRES NA DELOVNEM MESTU V OSNOVNIH ŠOLAH
Marinka Troha, 2010, diplomsko delo

Opis: Meseci pred zaključkom študija so stresni. Potrebno je opraviti še zadnji izpit, izbrati temo diplomske naloge, napisati dispozicijo in diplomsko nalogo ter jo tudi uspešno zagovarjati. In če smo že v stresu, smo se odločili, da bomo tudi pisali o stresu, ki ga kot mehanizem preživetja že tisočletja prenašamo iz roda v rod, saj nam omogoča, da se ustrezno in učinkovito prilagajamo spremembam. Je preprosto naraven del nas. In imamo tudi moč, da ta mehanizem obvladujemo. V diplomski nalogi bomo predstavili Osnovne šole na Notranjskem, na kakšen način se tam zaposlene učiteljice in učitelji vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami in kako v teh situacijah reagirajo. Pri opravljanju določenih del v eni šoli, v enem razredu so zaposleni izpostavljeni enim vrstam stresnih obremenitev, drugod pa so soočeni z drugačnimi, manj stresnimi elementi. V delovnem okolju lahko povzročajo stres pri zaposlenih različni dejavniki. Napake in napačne odločitve, ki jih delajo zaposleni pod vplivom stresa, stanejo mnogo več kot sama bolezen; zato je potrebno dobro razmisliti, kaj nam povzroča stres, kaj lahko naredimo, da preprečimo stres in kako se soočiti z njim, ko se pojavi. Znanstveni dosežki nam dandanes že omogočajo, da z ohranjenim nadzorom nad lastnimi odzivi uravnavamo negativne posledice stresa in ohranjamo vse pozitivne stresne spodbujevalce. Poleg opisa osnovnih šol in stresa na splošno, smo predstavili tudi dve anketi, ki smo ju opravili med zaposlenimi na osnovnih šolah, rezultate pa podkrepili s tabelami in grafi. Prvi je anketni vprašalnik o stresu na delovnem mestu, drugi pa o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih v podjetju. Slednjega bomo primerjali s povprečjem zadovoljstva zaposlenih v preko 600 slovenskih in hrvaških podjetjih ter nenazadnje skušali izluščiti vzroke za nastanek stresa pri učiteljih na osnovnih šolah. Za zaključek pa smo našteli še učinke raziskovalnega dela in možnosti za nadaljnje še uspešnejše premagovanje tega družbenega zla.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres organizacijska klima čustva zdravje osnovna šola zaposleni
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2143; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (531,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici