| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2110; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Vpliv slabih življenjskih navad na zdravstvene težave v starostnem obdobju
Petra Emeršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju se vedno bolj promovira zdrav način življenja, ki je predpogoj za daljše in kakovostno življenje. V številnih raziskavah so dokazali, da nezdrav način življenja privede do razvoja številnih kroničnih bolezni. Bolezni srca in ožilja predstavljajo v sodobnem času velik problem za človeka. Zdravstvene težave, ki se kot posledica slabih življenjskih navad začnejo pojavljati ali stopnjevati v starosti, so tesno povezane tudi z zdravim načinom življenja, dobrimi medosebnimi odnosi, s podporo bližnjih in sposobnostjo za samostojno življenje. Veliko bolezni se razvije že v srednjih letih, v starosti se poslabšajo in onemogočajo kakovostno življenje. Za krepitev zdravja v starosti je ključnega pomena opustitev slabih navad, saj je cilj zdravega staranja ohranitev telesne in družbene aktivnosti, samostojnosti, neodvisnosti od tuje pomoči in kakovost življenja na najvišji možni ravni glede na sočasne bolezni in stanja. V okviru empiričnega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo na podlagi študije primera starostnika s kroničnimi obolenji in ugotavljali vplive njegovih življenjskih navad na zdravstvene težave v starosti. Uporabili smo teoretični model Virginie Henderson in izpostavili nekatere od 14 osnovnih življenjskih aktivnosti. Podatke smo zbrali z metodo intervjuja s starostnikom. Poudarili smo vlogo medicinske sestre pri starostniku s kroničnimi obolenji, saj le ta obsega individualni pristop v prizadevanju za izboljšanje zdravja in zagotavljanju kakovosti življenja na najvišji možni ravni glede na omejitve. Medicinska sestra mora obvladati veščine s katerimi starostnike motivira za spremembe življenjskega sloga in jim nudi pomoč in podporo. Zdrava varovalna prehrana, redukcija soli in maščob v prehrani, opustitev alkohola in redna telesna dejavnost so temeljna dejstva za ohranjanje zdravja in imajo ugoden vpliv na psihofizično počutje posameznika v starosti.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, kakovost življenja starejših, dejavniki tveganja, kronične bolezni, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2046; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (596,88 KB)

3.
Svojci in dementni starostnik v domačem okolju
Živa Krebs, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili demenco kot družinsko bolezen in njen velik vpliv na svojce. Demenca sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem in okolici. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena demenca in družina, ki se sooča z boleznijo. V empiričnem delu smo se osredotočili na svojce, ki skrbijo za starostnika z demenco v domačem okolju. Raziskava je bila opravljena v kraju Radlje ob Dravi, v mesecu marcu 2012 in je zajemala 15 svojcev starostnikov z demenco. Z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 22 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa, smo želeli ugotoviti kako so svojci seznanjeni z boleznijo, s kakšnimi težavami se srečujejo pri skrbi za starostnika z demenco in kakšnih oblik pomoči se poslužujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci o demenci kar dobro poučeni in, da si večina želi več informacij o sami bolezni. Svojci pri skrbi za starostnika z demenco največkrat občutijo preobremenjenost in napor. Večina svojcev se poslužuje neformalnih oblik pomoči, kot so ostali družinski člani, prijatelji in sosedje. Pomoč in nasvete pa dobijo tudi od patronažne medicinske sestre in socialne službe.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, svojci, vloga družine.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 4405; Prenosov: 1147
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Pomen prehranjevanja in uživanje tekočin pri dementnem starostniku
Nasiha Rizvić, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju. Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka. Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut. Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 2868; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (432,84 KB)

5.
VLOGA ŽIVALI PRI STAROSTNIKU V DOMSKEM VARSTVU
Andreja Doberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Terapija, ki se izvaja s pomočjo živali, zlasti s šolanimi psi, vpliva na kakovost življenja starostnikov kot tudi posameznike, ki so vključeni ta program. To je oblika druženja posameznika in živali, katera ima številne prednosti in ugodno vpliva na zdravje ljudi. V ta namen usposobljene živali obiskujejo otroke, invalide, posameznike in starostnike v socialno varstvenih ustanovah vsaj enkrat na teden. Nekateri obiski so izključno družabniški, kar pomeni, da aktivnosti temeljijo predvsem na druženju uporabnika z živaljo in so preproste, saj se lahko ponavljajo pri različnih stanovalcih. Druga oblika so zahtevnejši obiski saj, imajo vedno smisel in namen doseči cilj, ki so si ga zastavili skupaj z uporabnikom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili proces staranja in težave starostnika, ki se pojavljajo na psihičnem in fizičnem in tudi na socialnem področju. Opisali smo življenje starostnikov, ki bivajo v domskem varstvu in težave, ki se pojavijo ob selitvi starostnikov iz domačega okolja v domsko varstvo. Izpostavili smo terapijo s psi ter opisali način izvajanja terapije in njene učinke. Raziskava, ki je bila izvedena v domu starejših občanov Vrhnika je zajemala 10 starostnikov, ki so vključeni v program terapije s pomočjo psa in 10 starostnikov, ki niso vključeni v ponujen program. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Zanimala nas je vloga medicinske sestre pri strokovni terapiji obravnave starostnika s pomočjo živali in izvajanju terapije. Želeli smo ugotoviti socialne potrebe starostnika v novem okolju, predvsem nas je zanimala želja starostnika po druženju ž živalmi v domskem varstvu ter pozitivni in negativni vplivi živali na starostnika. Rezultati raziskave so pokazali da druženje starejših z živalmi, ki so vključeni v program terapije s psi ugodno vpliva tako na psihičnem, fizičnem in tudi socialnem področju. Razveseljivo je da, s pomočjo živali lahko uspešno opravimo proces integracije stanovalcev doma in proces mobilizacije k smiselnim aktivnostim. Hkrati se zadovoljijo potrebe po naklonjenosti in nežnosti in tudi, da možno obliko terapije s psi sprejema zdravstveno negovalna služba ( Marinšek, Tušak, 2007, str. 97 ).
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, terapija s pomočjo živali.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 3008; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (677,42 KB)

6.
Izredne razmere in starostnik
Uroš Urbanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Vse pogosteje smo priča različnim katastrofam po svetu, ki privedejo do izrednih razmer. Slovenija je kot nekakšna oaza, ki jo posebno hude razmere večjih razsežnosti še niso prizadele. Vendar ne smemo pozabiti, da so nekateri kraji v Sloveniji že bili hudo prizadeti zaradi moči narave (poplave v Železnikih, plaz v Logu pod Mangartom). V kaosu in paniki, ki sta posledica katastrofe, se pogosto zaradi potrebe po lastnem preživetju pozabi na pomoč ljudem, ki niso zmožni samooskrbe. Med rizično skupino ljudi sodijo tudi starostniki. V diplomskem delu smo proučevali njihovo pripravljenost na različne izredne razmere in sposobnost samoreševanja. S starostjo se pojavijo različna obolenja, ki so pogosto vzrok pomanjkanja moči, volje in potrebnega znanja za lastno preživetje. S pomočjo anonimne ankete smo opravili raziskavo v Društvu upokojencev v Občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah o pripravljenosti in izkušnjah starostnikov v primeru izrednih razmer. Ugotovili smo, da starostniki pričakujejo dobro osveščenost v primeru izrednih razmer, da je veliko takšnih, ki svojega doma ne bi zapustili, in da bi v takšnem primeru v večini poskušali sami poskrbeti zase in za svoje bližnje. Iz ankete še lahko ugotovimo, da več kot polovica anketiranih starostnikov še ni bila izpostavljena resnim izrednim razmeram. Večina starejših je menila, da je najtežje stanje izrednih razmer vojna, katero so posamezni anketirani doživeli v času druge svetovne vojne. Menimo, da bi se v primeru kakšnih večjih nesreč oz. katastrof morale organizirati skupine namenjene reševanju in oskrbi samo za potrebe starejšega prebivalstva ter da bi lastne družine oz. svojci starostnikov morali poskrbeti za njihovo varnost.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: izredne razmere, naravne nesreče, starostnik, osveščenost, reševanje
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 3360; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (783,51 KB)

7.
ZADOVOLJSTVO BIVANJA STAROSTNIKA V DOMSKEM VARSTVU
Sebastjan Strmčnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična iizhodišča: Bivanje v domu za starejše ljudi pomeni, da za stanovalce skrbijo številni uslužbenci domov, ki se trudijo, da jim je dobro in jim zagotavljajo vso potrebno oskrbo. Pomeni tudi, da so med svojimi sovrstniki. S strani članov negovalnega tima starostniki pričakujejo prijaznost, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo starostnika z bivanjem v domskem varstvu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo opravili v domu starejših občanov Radlje ob Dravi. V raziskavi je sodelovalo 40 starostnikov, ki nimajo diagnosticiranih kognitivnih sprememb. Rezultati in diskusija: Rezultati ankete so pokazali, da je več kot polovica starostnikov zadovoljna z bivalnim okoljem, posamezni stanovalci omenjajo, da pogrešajo svojo sobo. Glede komunikacije s člani negovalnega tima pa stanovalci menijo, da imajo z njimi premalo komunikacije oz. si želijo, da bi lahko osebje več časa namenilo pogovoru z njimi. S prehrano v domskem varstvu je večina starostnikov zadovoljnih, nekaj stanovalcev je mnenja, da bi lahko bolj upoštevali njihove prehranske navade. Večina stanovalcev navaja zadovoljstvo z delom negovalnega tima. Menimo, da kakovost bivanja v domskem varstvu izpolnjuje pričakovanja starostnikov. Malo je stvari nad katerimi so se starostniki pritožili. Dobro opravljeno delo članov negovalnega tima v domskem varstvu pomeni izpolnitev pričakovanja starostnikov in njihovo zadovoljstvo, upoštevati pa moramo še zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovito delo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim, komunikacija, zdravstvena nega, bivanje, prehrana
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 3998; Prenosov: 544
.pdf Celotno besedilo (633,72 KB)

8.
KAKOVOST ODNOSA MEDICINSKE SESTRE S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Vlasta Zorec, 2010, diplomsko delo

Opis: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije. Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2011; Ogledov: 3857; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

9.
Prehranjevanje in pitje starostnika
Sanja Sečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje je neizogiben dejavnik v življenju. Stari pregovor pravi: »Star si toliko, kot se počutiš.« Hrana je v današnjem svetu vedno bolj pomembna, saj je povezana s človeškim mehanizmom v telesu. Hrana in pijača sta osnovi vir preživetja za človeka, imata pa tudi velik in pomemben vpliv na krepitev in ohranjanje zdravja. Hrana mora vsebovati dnevno vse hranilne snovi, da zadovolji človeške potrebe, dnevno je pa potrebno zaužiti tudi dovolj primerne tekočine, s katero preprečimo izsušitev oziroma dehidracijo starostnika. S pravilno prehrano v poznem življenjskem obdobju lahko preprečimo nekatere bolezni v obdobju staranja ter poskrbimo za primerno prehranjenost starostnika. V raziskavo, na temo prehranjevanje in pitje starostnika, je bilo vključenih 50 stanovalcev iz stanovanjskega dela doma starejših občanov Rakičan. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, ali so stanovalci samostojni pri prehranjevanju in pitju, imajo morebitne težave pri prehranjevanju in, če zaužijejo dovolj tekočine. Raziskava je pokazala, da 90 % stanovalcev ne potrebuje nobene pomoči pri prehranjevanju, 10 % stanovalcev pa potrebuje pomoč včasih, predvsem pri rezanju večjih kosov hrane. Prav tako smo ugotovili, da 44 % stanovalcev popijejo pol litra do en liter tekočine, 30 % pa popije od liter do liter in pol tekočine dnevno. Z raziskavo ugotovimo, da stanovalci v domu starejših občanov Rakičan popijejo dnevno dovolj tekočine, ter da jih je večina samostojnih pri prehranjevanju.
Ključne besede: Ključne besede: prehrana, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 5879; Prenosov: 1112
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

10.
DEPRESIJA PRI STAROSTNIKIH V BOLNIŠNICI
Nataša Kokalj, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Duševno zdravje starostnikov pomembno vpliva na splošno zdravje. Depresija je med starostniki zelo pogosta. Združena je z visoko stopnjo morbiditete in mortalitete ter poteka pogosto neprepoznana. Velik del starejših ni deležen ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja. V magistrskem delu smo raziskali problem prisotnosti depresivnosti pri starostnikih v bolnišnici, dejavnike tveganja, zdravljenje in zdravstveno nego starostnika z depresijo v bolnišnici s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti (GLD) in to ob sprejemu in ob odpustu iz splošne bolnišnice. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom, namenjenim medicinskim sestram in z Geriatrično lestvico depresivnosti, ki so jo izpolnjevali starostniki sami ali ob pomoči medicinskih sester. V raziskavi je sodelovalo 162 starostnikov (starejših od 65 let), ki so bili hospitalizirani na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto v obdobju od novembra 2009 do februarja 2010, in medicinske sestre, zaposlene na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, s ciljem, ugotoviti delež depresivnih in nedepresivnih starostnikov, ocenjenih z GLD, na Internem in na Kirurškem oddelku splošne bolnišnice, ter najpogostejše somatske bolezni pri depresivnih starostnikih. Rezultati. Iz podatkov izhaja, da je delež starostnikov ob sprejemu, pri katerih je bila s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti ugotovljena prisotnost depresivnosti, enak deležu starostnikov, pri katerih le-ta ni bila ugotovljena. Ob odpustu iz bolnišnice pa se je delež starostnikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost depresivnosti povečal. V raziskavi so medicinske sestre menile, da želijo sprejeti novosti, s katerimi bi si olajšale delo (uporaba GLD) in s tem izboljšale kakovost zdravstvene nege starostnika. Hkrati pa opozarjajo na problem pomanjkanja znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika. Poudarjajo, da pri svojem delu na omenjenem področju niso bile najbolj uspešne in da za to nimajo časa. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem v pomanjkanju znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika s strani medicinskih sester ter potrebo po poenoteni obravnavi prisotnosti depresivnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pokazala se je potreba po izvajanju psihiatrične zdravstvene nege starostnika, potreba po razvoju dokumentacije psihiatrične zdravstvene nege, ter po izdelavi standardov psihiatrične zdravstvene nege in uvedbi raziskovanja iz omenjenega področja.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, depresivnost, Geriatrična lestvica depresivnosti
Objavljeno v DKUM: 12.11.2010; Ogledov: 5286; Prenosov: 1454  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 1.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici