| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialne igre v vrtcu
Cvetka Serec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE S socialnimi igrami, ki so pomembno dopolnilo vzgojno-izobraževalnega procesa, razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Predstavljajo obliko vzgojnega dela, ki na igriv način preko igre omogoča otrokom boljši vpogled vase in v svoje odnose z drugimi. Od navadnih otroških iger in družabnih iger se razlikujejo, saj so vodene in načrtovane, a imajo še vedno značaj igre, saj se otroci vanje prostovoljno vključujejo. Dosežejo pa svoj namen le, če se po igri udeleženci pogovarjajo o tistem, kar so v igri doživeli. Poleg tega, da vzgojitelji socialne igre poznajo, je pomembno, da jih tudi pravilno in z določenim namenom uporabljajo. Pričujoče delo se omejuje na poznavanje in uporabo socialnih iger v vrtcu. Raziskava je vsebovala deskriptivno metodo neeksperimentalnega empiričnega pedagoškega raziskovanja. Neslučajnostni vzorec je zajemal 36 anketnih vprašalnikov vzgojiteljic prvega in drugega starostnega obdobja iz vseh enot Vrtca Murska Sobota. Vprašanja iz anketnega vprašalnika so bila statistično pregledana, zbrani podatki pa tabelarično prikazani. Dobljeni rezultati so pokazali dobro poznavanje različnih socialnih iger in pogosto uporabo le-teh pri vzgojnem delu. To pomeni, da se vzgojitelji dobro zavedajo pozitivnega vpliva socialnih iger na otroka, kakor tudi koristi za vzgojitelja.
Ključne besede: Ključne besede: socializacija, socialni razvoj, igra, socialna skupina, socialne igre.
Objavljeno: 11.03.2009; Ogledov: 14746; Prenosov: 2666
.pdf Celotno besedilo (532,42 KB)

2.
IZBRANA POGLAVJA IZ ANTROPOLOGIJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA:
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izbrane rezultate terenskega dela v Singapurju, kjer sem bivala z družino začasnih priseljencev od 22. 1. 2008 do 6. 7. 2008. Ves čas bivanja z njimi sem vodila antropološki dnevnik, ki je osrednji vir empiričnih informacij diplomskega dela. Delo se deli na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomskega dela predstavi antropologijo in njen predmet, terensko delo in metodo opazovanja z udeležbo, kulturni šok ter izbrana poglavja iz antropologije vsakdanjega življenja: hrano in prehranjevalne navade, dar in obdarovanje, jezik in uporabo jezika(-ov) ter vpliv gospodinje na socializacijo otrok v večkulturni družini, živeči v multikulturnem okolju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni empirični podatki s terena, ki sledijo temam, predstavljenim v poglavju o antropologiji vsakdanjega življenja. Z analizo podatkov smo potrdili domnevo, da življenje v drugačnem, novem kulturnem okolju, Singapurju, vpliva na vsakdanje življenje družine začasnih priseljencev. Ugotovljena je tudi funkcionalnost multikulturne družine za bivanje v multikulturnem okolju, v Singapurju. V vsakdanjem življenju družine, začasno živeče v drugem, družbeno-kulturnem okolju, smo opazili sovplivanje kultur, iz katerih družinski člani izhajajo, in kulture okolja, v katerem družina trenutno biva. Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Ključne besede: Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3136; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (444,68 KB)

3.
PERCEPCIJA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE O VZGOJNIH STILIH
Julija Sekolovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom PERCEPCIJA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE O VZGOJNIH STILIH, smo želeli na Pedagoški fakulteti v Mariboru, med študenti predšolske vzgoje raziskati, kako študentje razumejo in doživljajo vzgojo svojih staršev, kako so z vzgojo svojih staršev zadovoljni, kaj bi spremenili pri vzgoji svojih otrok ter v katerem vzgojnem stilu bi v prihodnje vzgajali svoje otroke. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se s pomočjo izbrane literature dotaknili naslednjih tem: družine, socializacije, tipov družin, vloge in pomena družinskih članov, skrajnosti pri vzgoji, definicij vzgoje, načinov vzgoje in vzgojnih stilov. V empiričnem delu pa smo analizirali anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili med študente prvih, drugih, tretjih letnikov in absolvente Pedagoške fakultete v Mariboru. Rezultati anketnih vprašalnikov so pokazali, da glede na letnik, okolje iz katerega izhajajo in števila otrok v družini ni nekih bistvenih razlik v doživljanju vzgoje staršev. Večina vprašanih študentov je zadovoljnih z vzgojo svojih staršev in svoje otroke bi vzgajali v demokratičnem vzgojnem stilu, za katerega so značilni topli medsebojni odnosi, sodelovanje med starši in otroki, dogovori glede meja…
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: družina, socializacija, vzgoja, vzgojni stili.
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2458; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3562; Prenosov: 991
.pdf Celotno besedilo (544,20 KB)

5.
OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?
Maja Skočir, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem v ospredje postavila pojema talent ter pravice otrok. Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kakor tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavljata načelo koristi otroka in nam nalagata, da je potrebno na vseh področjih, ki zadevajo otroka, posvečati posebno pozornost otrokovi koristi. Preobširnost kršitev človekovih pravic, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, posebno kršitev otrokovih pravic je problem, kateremu bom posvetila pozornost. Skozi diplomsko nalogo bom prikazala, da kjub temu, da je bilo na področju otrokovih pravic sprejetih mnogo predpisov, tako na nacionalni, evropski kot tudi na mednarodni ravni, še vedno prihaja do njihovih kršitev. Posebno poglavje bom namenila opredelitvi pojma talent, ki prvotno ni pomenil neke psihološke posebnosti, ampak je predstavljal denarno enoto. Ta okoliščina nakazuje, da pri vprašanju talenta ne gre samo za psihološki, temveč tudi ekonomski problem. V sociologiji se pod pojmom talent vse bolj poudarja pomen socialnega kapitala, kot katalizatorja kapitala človeka, ki šele omogoča realizacijo človeškega in posredno tudi fizičnega kapitala. Na podlagi tega lahko vidimo, da se obravnavanje talenta ne sme omejevati zgolj na psihološki ravni, temveč zahteva tesno sodelovanje psihologije, sociologije in ekonomije. Ločeno poglavje bom namenila socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V procesu socializacije se posamezniki naučijo svoje kulture, v obdobju zgodnjega otroštva je pomembnejša primarna socializacija. Ker so v zadnjem času raznovrstni šovi obnoreli svet, v katerih otroci ne izkazujejo samo svoje talente, ampak tudi zmagujejo, sem poskušala prikazati, kako lahko takšna medijska izpostavljanost vpliva na otroka. Ali imajo njihovi starši pravico, da otroka tekom odraščanja medijsko izpostavljajo, hkrati pa sem prikazala tudi različna mnenja ljudi o nastopanju otrok v javnosti. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi more, ki jo je Natascha Kampusch preživljala kar osem let v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja, kakor tudi odmevnih primerov, ko se duhovniki znašajo nad svojimi učenci, ki so bili v preteklosti medijsko odmevni.
Ključne besede: Ključne besede: talent, otrok, socializacija, varuh človekovih pravic, institucionalno varstvo, diskriminacija, oglaševanje, televizijske oddaje, lepotna tekmovanja, zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2480; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (380,64 KB)

6.
MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROK
Tina Pušnik Breznik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 2946; Prenosov: 1067
.pdf Celotno besedilo (798,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici