| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2191; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA POSLUŠAJO NEUMETNOSTNO BESEDILO IN GA UREDIJO V POJMOVNO MAPO
Tjaša Tomanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenci se že v osnovni šoli znajdejo sredi kopičenja podatkov in raznih znanj z različnih področij. Veliko preberejo v revijah, knjigah in učbenikih, vidijo ter slišijo po televiziji in predvsem veliko izvedo preko uporabe spleta. Vse to znanje in informacije si lahko uredijo pregledno ter iz njega izluščijo ključne besede in bistvene podatke s pomočjo raznih učnih strategij, katerih jih morajo naučiti učitelji. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega ter sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo grafično strukturo omogoča bralcu lažjo pomnjenje novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Z njo si učenec osveži svoje predznanje ter ga prikliče iz spomina, vanjo vgradi nove ključne informacije ter nato pregledno uredi, da se lažje znajde med zapiski in uči. Namen naloge je bil preveriti, kakšna bo razlika med številom bistvenih podatkov in ključnih besed pri dveh skupinah učencev tretjega razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in eksperimentalna metoda. Raziskava je primerjala pojmovne mape, ki so nastale ob dveh preverjanjih (v časovnem razmaku enega meseca) po treh poslušanjih posnetka neumetnostnega besedila v skupini A, ki uporablja gradivo z uporabo pojmovne mape, in v skupini B, ki takih gradiv ne uporablja. Potrjena je bila hipoteza, da bodo uspešnejši učenci skupine A, ki so uporabljali didaktično gradivo, ki vsebuje pojmovno mapo. Ob obeh preverjanjih se je potrdilo tudi predvidevanje, da bodo učenci največ zapisali po prvem poslušanju posnetka.
Ključne besede: Pojmovna mapa, ključne besede, bistveni podatki, bralne strategije, predznanje, poslušanje z razumevanjem, poslušanje neumetnostnega besedila
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 2169; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
POSLUŠANJE KLASIČNE GLASBE V VRTCU
Špela Božič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Poslušanje klasične glasbe v vrtcu smo želeli ugotoviti zastopanost klasične glasbe v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu je predstavljeno poslušanje glasbe na splošno, načrtovanje glasbenih dejavnosti, poslušanje vokalne in instrumentalne glasbe, priprava otrok na poslušanje, sledi predstavitev obdobja klasicizma in nekaj skladateljev iz tega obdobja. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali, kar je razveseljivo. Ugotovili smo tudi, da je najbolj zastopana otroška glasba. V empiričnem delu so izpostavljeni tudi najbolj predvajani skladatelji in njihova glasbena dela. Pomembno je, da se zavedamo tako pozitivnih kot negativnih učinkov različnih zvrsti in različnih glasbenih del. Tako kot ima klasična glasba na otroke pomirjajoč učinek, lahko ima katera druga zvrst glasbe agresiven učinek. Klasika spodbuja domišljijo, ustvarjanje, razvija estetski čut ipd.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, poslušanje glasbe, klasična glasba, klasicizem.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 5666; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU
Laura Belak, Sonja Grošelj, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati.Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismenjeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2744; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici