| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice
Katarina Duh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena transplantacija ledvice, ki je že leta najboljši način zdravljenja pacientov s končno odpovedjo ledvic. Izboljša kakovost življenja, saj pripomore k boljši telesni, socialni in psihični rehabilitaciji. Omogoči, da se lahko pacient vrne v svoje normalno življenje. Vendar je za uspeh transplantacije in življenje s presajeno ledvico potrebna največja stopnja pacientovega sodelovanja. Pred transplantacijo mora opraviti številne preiskave, ki zagotavljajo, da bo transplantacija uspešna in da po njej ne bo prišlo do zapletov. V nadaljevanju je predstavljena specifična in zelo kompleksna vloga medicinske sestre – ki mora imeti posebne spretnosti in znanja – pri pripravi pacienta na transplantacijo. Pacienta je treba obravnavati kot celoto, pri čemer se upošteva njegovo psihično stanje in težave. Z zdravstveno vzgojo pacienta o transplantaciji ledvice se začne že v preddializnem obdobju. Pacientu je treba nuditi spoznanja o bolezni, mu pomagati pri premagovanju težav in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Učinkovitost njegovega sodelovanja je odvisna od poučenosti o preiskavah in raznih posegih, ki jih mora prestati pred transplantacijo ter o vseh vidikih same transplantacije. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko veliko pripomore k boljši poučenosti pacienta in da je lahko velika podpora pacientu in njegovi družini pri premagovanju težav. Pacient pa mora vedeti, da njegovo življenje lahko ostane zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju dobro sodeloval.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, kronična, transplantacija, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3664; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (562,22 KB)

2.
KAKOVOST DELA ZDRAVNIKOV ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU IN ZDRAVNIKOV S KONCESIJO
Sanela Svrtan, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil z anketami v zdravstvenih domovih raziskati mnenja pacientov in zdravnikov o kakovosti dela zdravnikov zaposlenih v javnem zavodu in zdravnikov s koncesijo in poiskati bistvene razlike med njima (prednosti in slabosti). Predvsem pa so nas zanimali tudi njihovi predlogi za izboljšanje kakovosti v zdravstvu. Anketiranje pacientov je potekalo v zdravstvenih domovih. Anketiranih je bilo 284 pacientov, od tega jih je 90 pacientov zdravnikov s koncesijo in 194 pacientov zdravnikov zaposlenih v javnem zavodu. Anketo za zdravnike je izpolnilo 21 zdravnikov, od tega jih je 5 zdravnikov s koncesijo in 16 zdravnikov zaposlenih v javnem zavodu. Pacienti so s kakovostjo dela svojega zdravnika v večini zadovoljni, nikakor pa niso zadovoljni s čakalnimi vrstami. Večinoma so mnenja, da je potrebno povečati število zdravnikov in čas posvečanja pacientu. Zdravniki se v večini odločajo za koncesijo zaradi finančne neodvisnosti in samostojnosti. V javnem zavodu nekateri zdravniki ostanejo, ker koncesije niso dobili ali ne dobijo ambulanto v najem v zdravstvenem domu oziroma se ne želijo ukvarjati z drugimi obveznostmi, če bi se odločili za koncesijo. V zdravstvu bi bilo potrebno zaposliti več zdravnikov, razbremeniti tiste, ki delajo preveč in obremeniti tiste z manj dela. Zdravniki bi bili manj obremenjeni in bi se lahko bolj posvečali svojim pacienom, predvsem pa bi bili tudi bolj prijazni. Zmanjšati bi bilo potrebno čakalne vrste ter zmanjšati število storitev, ki jih je potrebno doplačevati.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kakovost v zdravstvu, zdravnik zaposlen v javnem zavodu, zdravnik s koncesijo, pacient.
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 2175; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (384,36 KB)

3.
Prehrana pacienta s srčno-žilnim obolenjem
Ursula Bandur, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prehrano pacienta s srčno-žilnim obolenjem. Na kratko smo opisali zgodovino prehrane, sestavne dele hrane in vpliv prehrane na bolezni, kot so arterioskleroza, povišan krvni tlak, povišan holesterol, obolevnost za miokardnim infarktom in debelost. Opisali smo tudi zdravstvenovzgojno delo kot pomemben dejavnik pri preprečevanju bolezni in njenega poslabšanja. Prikazali smo rezultate ankete, izvedene na polikliniki Spera v Mariboru, kjer smo anketirali 30 njihovih pacientov, ki so prišli v ambulanto. Naše ugotovitve so, da se oboleli za srčno-žilnim obolenjem pred postavljeno diagnozo v veliki večini niso prehranjevali zdravo. V anketi nas je presenetilo, da je večina anketirancev dobila informacije o dietni prehrani od zdravnika in ne od medicinske sestre. Nekaj jih je kadilo, vendar je večina prenehala. Ugotovili smo, da se ljudje sicer zavedajo pomena zdrave varovalne prehrane, vendar je velikokrat ne upoštevajo, ko je še čas; ob nastopu bolezni pa je pogosto že prepozno, da bi lahko preprečili obolenje, lahko samo še zdravijo oziroma lajšajo nastale posledice.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, prehrana, srčno-žilno obolenje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3387; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

4.
Zdravstvena nega pacienta v okviru konceptualnega modela Virginije Henderson
Tanja Janeš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane teorije zdravstvene nege, konceptualni model V. Henderson in metoda procesa zdravstvene nege. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v aprilu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Zavodu za kardiovaskularne bolezni na Kliniki za interno medicino (KBC Rijeka). Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja medicinskih sester o možnosti uporabe le-tega pri vsakodnevnem delu. Namen je bil tudi ugotoviti, ali so medicinske sestre strokovno usposobljene, ali imajo potrebno znanje in izkušnje za opravljanje svojega poklica, ali medicinske sestre potrebujejo oz. si želijo dodatnega izobraževanja ter ali so zadovoljne z organizacijo in načinom dela na delovnemu mestu. Rezultati raziskave kažejo na to, da vprašanja, ki so bila postavljena medicinskim sestram glede preverjanja znanja iz teorije o zdravstveni negi, konceptualnem modelu V. Henderson in procesni metodi zdravstvene nege, potrjujejo, da ima večina medicinskih sester znanje iz tega področja, ampak nezadovoljivo in so v njega nesigurne, ker niso dovolj strokovno usposobljene, kar posledično pomeni nezmožnost učinkovitega izvajanja le-tega. Ne glede na to, jih 56 % meni, da je koristno in potrebno uporabljati konceptualni model V. Henderson, prav tako pa si želijo pridobiti znanje na vseh področjih zdravstvene nege. Rezultati tudi kažejo, da medicinske sestre v večini niso zadovoljne z načinom dela, organizacijo in medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da bi želele to spremeniti. Seveda, takšne rezultate je bilo za pričakovati, predvsem zaradi dejstva, da je na večini oddelkov še vedno prisoten tradicionalni in stari način izvajanja zdravstvene nege, pozitivno pa je to, da si 40 % medicinskih sester želi izvajati procesno metodo zdravstvene nege. To nam gre v veliki meri v prid za prihodnost, kjer bo potrebno vložiti še veliko potrpljenja, truda in dela, da bodo medicinske sestre pridobile vsa znanja in veščine, s katerimi bodo lahko nekega dne kakovostno izvajale proces zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, konceptualni model V. Henderson.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3878; Prenosov: 1242
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

5.
Komunikacija medicinske sestre v fiziatrični ambulanti
Melita Belej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v fiziatrični ambulanti, učinkovito komunikacijo s pacientom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije. Namen raziskave, ki je bila izvedena je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije. Metodologija in metode dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik namenjen zdravstvenim tehnikom zaposlenim v fiziatrični ambulanti. Anketa je bila narejena junija 2009. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je najpogostejša ovira pri starejših pacientih, ki pridejo v fiziatrično ambulanto ker ne slišijo dobro in so prve dni preobremenjeni z vsemi informacijami. Pacienti so neposredno premeščeni iz ene institucije v drugo, na hitro se morajo prilagoditi novemu okolju, kar zanje pomeni velik stres. Zdravstveni tehniki pa si na drugi strani prizadevajo za izboljšanje komunikacije, želijo si pridobiti nova znanja in izobraževanja iz področja komunikacije. Sklep. Učinkovita komunikacija vključuje tako informiranje pacientov kot njihovih svojcev, ključnega pomena je vključevanje svojcev v proces obravnave pacienta in spoštovanje dostojanstva pacienta. Na učinkovito komunikacijo vplivajo tudi osebnostne lastnosti in znanja medicinske sestre, iz česar pa je razvidno, da je prisotno pomanjkanje časa za več pogovora s pacientom.
Ključne besede: Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, fiziatrična ambulanta.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2558; Prenosov: 493 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTOV Z EPILEPSIJO
Marjana Vrhovski, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen zdravstvenovzgojnega dela pacientov z epilepsijo. Epilepsija, ki je zaradi svojih značilnosti resen medicinski in socialni problem, vselej vpliva na psihično in fizično funkcioniranje pacienta ter zahteva celovito in individualno obravnavo pacienta. Za uspešno premagovanje bolezni je potrebno pridobiti pacientovo zaupanje in mu zagotoviti zdravstvenovzgojno delo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika, namenjenega pacientom z epilepsijo, vključenih je bilo 60 anketirancev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost pacientov z epilepsijo s samo boleznijo, načinom življenja, ukrepih in omejitvah; ali dobijo dovolj informacij tekom procesa zdravljenja in ali imajo željo po ustanovitvi šole oziroma drugega načina izobraževanja. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali težave pacientov z epilepsijo ob spopadanju z boleznijo in načinom življenja, ukrepih in omejitvah, ki jih bolezen prinaša, njihove poglede in želje po dodatnem informiranju in šolanju v zvezi z boleznijo. Rezultati raziskave so tudi vodilo za nadaljnje načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre, ki bi bistveno prispevalo k boljši kakovosti življenja pacientov z epilepsijo. V ta namen smo izdelali program za ustanovitev šole za paciente z epilepsijo.
Ključne besede: Ključne besede: epilepsija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, komunikacija
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2308; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA DOMU
Renata Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno srčno popuščanje, dejavniki tveganja in zdravstvena nega. Srčno popuščanje je v razvitem svetu velik medicinski problem in je med boleznimi srca in ožilja edino bolezensko stanje, ki narašča po pojavnosti in po pogostosti. Srčno popuščanje je prisotno približno pri vsakem tretjem starostniku. Empirični del naloge opredeljuje študijo primera, v katero smo vključili 78-letnega moškega, ki je zbolel za srčno popuščanje, in njegove svojce, s katerimi smo izvedli intervju. Uporabili smo teoretično podlago tipologije vzorcev funkcionalnega zdravja po avtorici Marjory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega pristopa k reševanju negovalnih problemov. Ugotovljene negovalne diagnoze smo razvrstili po posameznih vzorcih in izdelali načrt zdravstvene nege. Z raziskavo smo ugotovili, da pacient lahko živi kakovostno v svojem domačem okolju ob ustrezni podpori svojcev in rednem spremljanju njegovega zdravstvenega stanja v sodelovanju z zdravniki in z drugimi zdravstvenimi delavci. V raziskavi smo poudarili pomen vloge medicinske sestre glede zdravstveno-vzgojnih aktivnosti pri delu s pacientom in svojci. Pri tem je pomembna podpora posameznika pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga, obvladovanje bolezni, samoopazovanje. Ob pomoči medicinske sestre pacient vse bolj prevzame odgovornost za lastno zdravje, saj mu ta pomaga pri oblikovanju kritičnega odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4357; Prenosov: 1112
.pdf Celotno besedilo (274,63 KB)

8.
Prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji
Klaudija Cimbola, 2010, diplomsko delo

Opis: Prehranjevanje pacienta je zelo pomembna življenjska aktivnost, ki jo moramo izvajati pri vsakem pacientu, ki je sprejet v intenzivno terapijo. V diplomskem delu je predstavljeno prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji, naloge medicinske sestre pri poznavanju načinov hranjenja, indikacij in zapletov v intenzivni terapiji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji (enteralno-hranjenje preko nasogastrične sonde; parenteralno-hranjenje preko intravenoznega kanal, preko žile, če odpovejo prebavila; per os-hranjenje preko ustne votline, vendar se tako hranjenje izvaja le pri pacientih, ki imajo dobro ohranjen požiralni refleks, ki ga preverimo s testom požiranja); ugotoviti v kolikšni meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki upoštevajo standarde aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z različnimi vrstami in način prehranjevanja pacienta v intenzivni terapiji, prikazati zaplete hranjenja per os, enteralnega in parenteralnega prehranjevanja; ugotoviti vpliv učinkovitega načrtovanja prehranjevanja na hitrejše okrevanje pacienta v intenzivni terapiji. Raziskava je pokazala, da 57% anketiranih medicinskih sester pacientom razložijo postopek dela, ko se spomnijo. Vsem 100% anketiranim se zdi pomembno, da ocenimo stanje prehranjenosti pacienta preden ga začnemo hraniti ter 67% anketiranih je mnenja, da učinkovito prehranjevanje pacientov vpliva na hitrejše okrevanje. Menimo, da medicinske sestre s krajšo delovno dobo izražajo večjo potrebo po dodatnih znanjih, ker nimajo še toliko izkušenj ali pa so šele na začetku nabiranja svojih izkušenj. Hranjenje pacienta v intenzivni terapiji zahteva veliko znanja, sposobnosti in strokovnosti od medicinske sestre.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Pacient, enteralna prehrana, parenteralna prehrana, hranjenje per os, intenzivna terapija, medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4206; Prenosov: 1329
.pdf Celotno besedilo (987,94 KB)

9.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU Z MOTNJAMI SRČNEGA RITMA
Brigita Stegne, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodoben način življenja, vključno s podaljšanjem življenjske dobe, je vzrok za porast srčnožilnih obolenj, med katere spadajo tudi motnje srčnega ritma. Zlasti so v porastu preddvorne ali supraventrikularne motnje srčnega ritma, kot so: paroksizmalna supraventrikularna tahikardija, preddvorno migetanje (atrijska fibrilacija) in preddvorno plapolanje (atrijska undulacija). Zdravljenje pacientov s preddvornimi motnjami srčnega ritma poteka tako medikamentozno kot tudi z elektrokonverzijo. V diplomski nalogi sta predstavljeni anatomija in fiziologija srca. Prav tako so predstavljene različne motnje srčnega ritma. Navedene so preiskave, ki se izvajajo pri pacientih z motnjami srčnega ritma in kakšno vlogo ima medicinska sestra pri teh preiskavah. Obravnavane so naloge medicinske sestre pri različnih preiskavah srca. Predstaviti želimo, kako pomembna je zdravstvena nega pri pacientih z motnjami srčnega ritma. Vključena mora biti v celoten potek zdravljenja. Zdravstveni team (zdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik) mora biti dobro poučen o motnjah srčnega ritma in načinih zdravljenja, ker le tako lahko pacientu nudijo ustrezno pomoč in mu posredujejo vse potrebne informacije. Vloga medicinske sestre, ki dela s takim pacientom, je zelo pomembna, saj je življenje pacienta lahko ogroženo. Samo pravilen odziv medicinske sestre na spremenjeno pacientovo stanje je pogosto ključnega pomena. Nujno je, da ima medicinska sestra dodatna specialna znanja, kamor življenjsko nevarne motnje srčnega ritma prav gotovo sodijo, ki ji pomagajo pri pravih odločitvah in prevzemanju odgovornosti.
Ključne besede: Ključne besede: motnje srčnega ritma, preiskave srca, pacient, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4828; Prenosov: 1075
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

10.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA OKUŽENEGA Z VANKOMICIN REZISTENTNIM ENTEROKOKOM
Tina Kašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z VRE, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Prenos in širjenje VRE lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z VRE, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov. Diplomsko delo zajema opis širjenja VRE po svetu in pri nas, ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa VRE in pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi okuženega pacienta. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, smo ugotavljali znanje medicinskih sester o okužbi VRE in o zaščitnih ukrepih. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre z daljšo delovno dobo več znanja o okužbi z VRE, načinu prenosa ter zaščitnih ukrepih ter kažejo manj strahu pred okužbo z VRE kot medicinske sestre s krajšo delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vankomicin rezistentni enterokok - VRE, zdravstvena nega, pacient, okužba, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3641; Prenosov: 727
.pdf Celotno besedilo (871,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici