| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2191; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1789; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (10,37 MB)

3.
MNENJE UČITELJIC IN VZGOJITELJIC O OPISMENJEVANJU UČENCEV
Katja Juhart, 2011, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je zelo pomemben proces v okviru izobraževanja. Temeljna naloga učitelja v prvem triletju pri pouku slovenskega jezika je učence opismeniti, kar pomeni naučiti jih brati in pisati. Problematika opismenjevanja je še posebej aktualna, zaradi pričakovanega izida nove Bele knjige, kar naj bi prineslo številne novosti, ki bodo uvedene s področja opismenjevanja v naslednjem šolskem letu. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisane značilnosti grafomotorike ter predstavljene metode in postopki opismenjevanja. Predstavljene so prednosti hkratnega pridobivanja črk in glasov ter značilnosti poslušanja, branja in pisanja. Opredelili smo tudi opismenjevanje v učnem načrtu in predstavili motnje in težave, ki se pojavljajo pri opismenjevanju. Z empiričnim delom naloge smo želeli ugotoviti, kakšno je mnenje učiteljic in vzgojiteljic, ki poučujejo v prvi triadi, o opismenjevanju učencev ter kaj bi glede na sedanji učni načrt spremenile pri načinu opismenjevanja. Do rezultatov in ugotovitev smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec smo vključili 170 učiteljic in vzgojiteljic prve triade, iz skupno dvaintridesetih osnovnih šol v podravski regiji. Na anketni vprašalnik jih je odgovorilo enaindevetdeset, te smo nato vključili v obdelavo podatkov. Iz tabelaričnih prikazov lahko razberemo, kakšne so bile razlike v odgovorih učiteljic in vzgojiteljic glede na njihovo delovno dobo in končano izobrazbo. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Rezultati so pokazali, da imajo anketirane učiteljice in vzgojiteljice željo po nekaterih spremembah učnega načrta, saj bi jih skoraj polovica začelo z obravnavo velike tiskane abecede že v prvem razredu, vse ostale pa bi jo obravnavale v drugem razredu.
Ključne besede: Ključne besede: opismenjevanje, metode opismenjevanja, postopki opismenjevanja, grafomotorika, učni načrt.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2351; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
UČINKOVITOST IZBRANIH PODROČIJ ZAČETNEGA OPISMENJEVANJA
Sanja Podgoršek, Nejc Lamper, 2011, diplomsko delo

Opis: Učenci se v prvem razredu devetletne osnovne šole srečujejo s procesom opismenjevanja. Pri tem imajo nekateri učenci več težav, nekateri manj. Prav to je razlog, da učitelji pri samem začetku opismenjevanja učencem ponudimo vrsto nalog, ki lahko izboljšajo njihove spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za branje in pisanje. Cilj najine diplomske naloge je bil prepoznati težave in nepravilnosti, ki se pojavljajo pri začetnem opismenjevanju. Posebej pozorna sva bila na napredek osnov pisanja pri grafomotoriki, vidnem razločevanju in sposobnosti sledenja navodilom. Raziskavo sva izvedla v štirih oddelkih prvega razreda dveh mariborskih šol. Najina opažanja sva si beležila na v naprej pripravljen kontrolni list in jih kasneje analizirala in vnesla v tabele. Pri najinem raziskovanju so se pri učencih pojavile predvidene težave, ki pa so jih do drugega preverjanja večinoma izboljšali ali celo odpravili.
Ključne besede: Ključne besede: začetno opismenjevanje, osnove pisanja, grafomotorika, vidno razločevanje, sposobnost sledenja navodilom, učenčevo delovno okolje
Objavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 1972; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (11,68 MB)

5.
STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU
Laura Belak, Sonja Grošelj, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati.Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismenjeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2744; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici