| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAZORNOST PRI POUKU ZGODOVINE
Suzana Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Nazornost ima pri pouku zgodovine ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi oblikami pouka učitelj pridobi kar nekaj časa, razlaga je lažja in hitrejša. S čutno in notranjo nazornostjo doseže razumljivost in olajša pomnjenje zgodovinskih dejstev in dogodkov. Tako se lahko učitelj pri obravnavi nove učne snovi usmeri na bistvene elemente in se z dodatno razlago bolj posveti učencem, ki imajo več težav s predstavami in razumevanjem. Nazornost ima velik pomen tudi kot motivacijsko sredstvo, s pomočjo katerega učitelj pritegne in zadrži pozornost učencev. Vendar se lahko zgodi, da je nazornost zaradi pomanjkanja časa ali razpoložljivosti ponazorilnih sredstev nekoliko potisnjena v ozadje. Prav tako je pri pouku zgodovine potrebno paziti, da izbrana ponazorila reprezentatirajo učinek, ki ga učitelj želi doseči. Preveč verbalizma in neselektivne uporabe grafičnega gradiva ima ravno nasproten učinek na nazornost pouka. Pogosto učitelji demonstrirajo številna ponazorila, ki pa ostanejo zgolj na poplitveni ravni. Pri pouku zgodovine mora učitelj predvsem z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno zgodovinsko vzdušje. S tem omogoči učencem jasno razumevanje posameznih pojavov in njihovo lažje pomnjenje. Če tega ne stori, učenci zgolj fakturirajo posamezne podatke, medtem ko je njihovo razumevanje potisnjeno v ozadje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: čutna in pojmovna nazornost, pouk zgodovine, funkcije nazornosti, ponazorila, metode.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1195; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (822,20 KB)

2.
NAZORNOST POUKA V OSNOVNI ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM V FUNKCIJI IZKUSTVENEGA UČENJA
Alenka Corso, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu raziskujemo, kako pomembna sta učiteljem v osnovni šoli s prilagojenim programom nazornost in izkustveno učenje. Teoretične osnove smo osvetlili z metodo teoretičnega preučevanja ustrezne literature. Nazornost ima pri pouku na osnovni šoli s prilagojenim programom ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi sredstvi, ki so učiteljem na razpolago, pridobijo na času, razlaga je tako hitrejša in lažja. Lažje pomnjenje in razumljivost učne snovi dosežejo s čutno in z notranjo nazornostjo. Tudi kot motivacijsko sredstvo ima nazornost velik pomen, kajti z njeno pomočjo učitelji pritegnejo in zadržijo pozornost učencev. Na osnovni šoli s prilagojenim programom je treba biti pozoren, da so izbrana ponazorila primerna in da nimajo ravno nasprotnega učinka na nazornost pouka. Učitelji morajo tudi z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno vzdušje. S tem omogočijo učencem lažje razumevanje in pomnjenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empiričnega raziskovanja zastavljenega problema. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji nazornost in izkustveno učenje uvrščajo med zelo pomembne didaktične pojave, značilnosti pouka pri vseh predmetih. Pomembnejša se jim zdita na razredni stopnji pouka, ker mora biti pouk na tej stopnji bolj neposredno doživljajski, hkrati potrebujejo učenci na tej stopnji več konkretnih primerov.
Ključne besede: Ključne besede: nazornost, izkustveno učenje, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 883; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici