| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NASILJE NA DELOVNEM MESTU MEDICINSKE SESTRE
Sanja Gavranić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala nasilje na delovnem mestu medicinske sestre. Uvodoma so teoretično opredeljeni osnovni koncepti nasilja, ki so v empiričnem delu preverjeni s pomočjo anketne raziskave. Opredelila sem glavne vrste nasilja: spolno, psihično, fizično in ekonomsko nasilje. Nasilje nad medicinskimi sestrami predstavlja večino nasilja na delovnem mestu. Velik problem predstavljajo, ki nastanejo zaradi nasilja. Moj namen je bil podrobneje predstaviti, velik problem v zdravstvu, ki ga mnogi niti ne opazijo. V empiričnem delu sem izvedla anketno raziskavo, ankete sem razdelila medicinskim sestram zaposlenim na Polikliniki v Ljubljani. S pomočjo analize vzorca 22 anketirancev, se zbrala podatke: kakšne vrste nasilja se vršijo nad medicinsko sestro, kdo ga v večji meri povzroča, kakšne posledice imajo odnosi na njihovo zdravje, kako se odzovejo na nasilje, če so že doživele nasilje in kakšne vrste je bilo to nasilje,… Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev se dogaja. To nam dokazujejo poleg rezultatov v številkah tudi osebne izpovedi. Seveda pa nasilje tudi vpliva okolje v katerem delajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - nasilje - nasilje na delovnem mestu - nasilje v zdravstveni negi - medicinske sestre
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 3341; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (366,31 KB)

2.
PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI
Nina Šumatić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati. Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini. Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem. ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so: 1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini. 2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta. 3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče. Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku.
Ključne besede: Ključne besede: Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 5203; Prenosov: 658 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (702,29 KB)

3.
Nasilje med vrstniki in vloga medicinske sestre
nina obal, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno nasilje med vrstniki, s katerim se sooča vedno več mladostnikov, staršev in učiteljev v šolah, oblike nasilja in pravna zaščita mladostnikov pred nasiljem. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pri prepoznavanju nasilja pri mladostniku. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega intervjuja. Raziskovalni vzorec je zajemal štiri diplomirane medicinske sestre in eno višjo medicinsko sestro. Intervjuji so potekali v Zdravstvenem domu, v dispanzerjih za šolske otroke in mladino. Rezultati raziskave. Z intervjujem smo ugotavljali, kako so medicinske sestre poučene o nasilju in katere so njihove metode za prepoznavanje nasilja, ter kako je pravno urejena varnost in zaščita otrok in mladostnikom pred nasiljem. Ugotovili smo, da so medicinske sestre dobro poučene o nasilju, ocenjujejo pa, da bi bilo potrebno tudi pravno urediti zaščito otrok in mladostnikov pred nasiljem v šolah in izven nje. Sklep. Nasilja ne moremo odpraviti samo z varnostnimi metodami in ukrepi, ograjami, alarmnimi napravami, kamerami ali varnostnimi službami. Rešitev problema je v vseh nas, v naših odnosih, v odnosih do otrok. Šele, ko bodo otroci čutili, da jih sprejemamo in cenimo, ko bodo čutili, da nam zanje ni vseeno, da želimo biti z njimi in jim pomagati na poti v svet odraslih, si bomo morda spet povrnili izgubljeno zaupanje.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, vrstniki, nasilje, družina, medicinska sestra.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2042; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (410,83 KB)

4.
Agresivnost med mladimi
Indira Husanović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili temeljne pojme agresivnosti in nasilja ter opisali teorije agresivnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje mladostnikov ter oblike nasilja mladih v Sloveniji. Navedli smo tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja ter soočenje šole z nasiljem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju in Srednji zdravstveni šoli v Celju v mesecu septembru 2009 in v mesecu marcu 2010. Namen raziskave je bil, ugotoviti katera vrsta nasilja prevladuje med mladostniki, kje najpogosteje pride do nasilja in koga obvestijo v primeru, da so bili žrtev nasilja. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom zaprtega in polodprtega tipa, razdeljenim med 40 osnovnošolcem in 40 srednješolcem. Rezultati raziskave so pokazali da je v anketirani osnovni šoli prisotno psihično kot fizično nasilje, medtem ko v anketirani srednji šoli prevladuje psihično nasilje. V anketirani osnovni šoli najpogosteje pride do nasilja na hodnikih šole, v anketirani srednji šoli pa pred šolo. V primeru nasilja anketirani osnovnošolci najpogosteje obvestijo učitelja in prijatelje, medtem ko srednješolci svoje starše.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje, agresija, mladostnik, vrstniško in medvrstniško nasilje, bullying.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4490; Prenosov: 1179
.pdf Celotno besedilo (565,36 KB)

5.
VRSTNIŠKO PREGANJANJE - BULLYING
Andreja Pečuh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo o vrstniškem preganjanju — bullyingu zajema agresivnost in nasilje, ter opredelitev in oblike le teh. Osredotoči se na nasilje med vrstniki na šoli, s katerim se srečuje vedno več mladostnikov, staršev in učiteljev. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na nasilje med vrstniki, predstavljene so tudi možnosti za preprečevanje le tega. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 30 staršev. Raziskava je potekala na Osnovni šoli Brezno — Podvelka, podružnica Kapla. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotavljali vedenje in mnenje anketiranih staršev o vrstniškem preganjanju. Ugotovili smo, da 70 odstotkov anketiranih staršev ni bilo deležnih vrstniškega nasilja. Ugotovljeno je bilo tudi, da starši dokaj slabo poznajo oblike vrstniškega nasilja, vendar bi kljub temu znali pomagati otroku in o nasilju ne bi molčali. Sklep. Nasilja med otroci ne moremo odpraviti samo z varnostnimi ukrepi na šoli, potrebno je vključiti tudi družino. In ne nazadnje je potrebno vključiti tudi zdravstveno in negovalno osebje, čeprav nima neposrednega vpliva na nasilje med osnovnošolci, ima pa vpliv na blaženje posledic.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje, agresivnost, šola, vrstniško preganjanje, starši
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2107; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

6.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 3041; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
ANALIZA UČNIH NAČRTOV PREDMETOV SPOZNAVANJE OKOLJA IN DRUŽBA S POUDARKOM NA PROBLEMATIKI NASILJA
Andreja Krampl, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Ljudje sodobnega in razvitega sveta se kljub svoji inteligenci, sposobnostim in izkušnjam za dosego svojih ciljev še vedno poslužujejo nasilnih oblik vedenja. V času množične uporabe medijev in informacij pa se taki vzorci vedenja še hitreje prenašajo na otroke in mladino. Različne oblike nasilja med ljudmi že 3000 let in več ostajajo problem, ki se ga ne da izkoreniniti. Prav tako se z njim srečujejo učitelji in vzgojitelji pri svojem delu in ga z izbranimi metodami poskušajo omiliti in zatreti. V prvem obdobju osnovnošolskega izobraževanja predstavljata učna načrta predmetov spoznavanje okolja in družba z vzgojno-izobraževalnimi cilji, dejavnostmi, s specialnodidaktičnimi priporočili in s praktičnimi vsebinami pot k razvoju mlade nenasilne, nekonfliktne in samozadostne osebe. Izhajajoč iz osebnih izkušenj smo v navzočem diplomskem delu s študijem strokovne literature v teoretičnem delu in z empirično raziskavo med učitelji od 1. do 5. razreda osnovnih šol občine Slovenska Bistrica (n = 40) želeli podkrepiti prepričanje, da je vzgojno-izobraževalnih elementov, povezanih s preprečevanjem nasilja v slovenskih šolah, še vedno premalo, da do nasilja ne bi prihajalo. Ugotovili smo, da v obstoječi literaturi obstajajo definicije, metode in nasveti za preprečevanje nasilja, vendar se ga kljub doslednosti ne da popolnoma izničiti, kar je potrdila tudi empirična raziskava.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nasilje, konflikti, žrtve, učni načrt, vzgojno-izobraževalni elementi, razredna stopnja
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 2215; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

8.
Obravnava agresivnega pacienta v nujni medicinski pomoči
Blaž Kregar, 2012, diplomsko delo

Opis: Fizični in verbalni napadi na zdravstvene delavce, so bolj pogosti, kot se morda zavedamo. Povzročitelji nasilja se za svoja dejanja opravičujejo z olajševalnimi okoliščinami kot so; alkohol, droga, poškodbe glave ipd., a vendar nasilna dejanja niso opravičljiva niti družbeno sprejemljiva. Pacient, ki je nasilen, ni nevaren samo ekipi nujne medicinske pomoči (NMP), marveč tudi okolici in samemu sebi. Zato v večini primerov aktiviramo dodatno pomoč drugih služb (policija in tudi gasilci), ki zavarujejo kraj dogodka in onesposobijo nasilnega pacienta z raznimi ukrepi. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na agresivnost, vrste agresivnosti, agresivnost v zdravstvu, o nasilju, o pristopih k agresivnemu pacientu, pomoči drugih intervencijskih služb, o priporočilih za obravnavo agresivnega pacienta. Drugi del naloge pa predstavlja raziskava, ki smo jo izvedli na osnovi anketnih vprašalnikov, katere smo razdelili med zaposlene v raznih enotah nujne medicinske pomoči republike Slovenije. Rezultati raziskave pa ovržejo postavljeno raziskovalno vprašanje če imamo v republiki Sloveniji urejen sistem nudenja pomoči agresivnemu pacientu in enotne smernice za oskrbo agresivnega pacienta. In potrdijo vprašanje v kolikšni meri so zdravstveni delavci v NMP izpostavljeni obravnavi agresivnih pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: agresivni pacient, nasilje v zdravstvu, pomoč intervencijskih služb, vrste agresivnosti
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1769; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROK
Tina Pušnik Breznik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 2888; Prenosov: 1044
.pdf Celotno besedilo (798,39 KB)

10.
OZAVEŠČENOST O NASILJU Z VIDIKA ZAPOSLENIH V VRTCU
Mihaela Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Sveta ne ogrožajo zlobni ljudje, marveč tisti, ki dovoljujejo zlobnost. Albert Einstein Nasilje nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku, na nas je, ali bomo ob pojavu nasilja ukrepali ali si bomo pred njim zatisnili oči. O problemih povezanih z nasiljem govorimo šele zadnjih nekaj desetletij, kar ne pomeni, da nasilje prej ni obstajalo, pač pa, da se o tem ni govorilo in je bilo v družbi označeno kot tabu. Dolgo časa je prevladovalo zmotno mnenje, da so za preprečevanje pojava nasilja in nudenje pomoči žrtvam odgovorne le državne ali strokovne institucije. Danes se zavedamo, da nasilje zadeva vse nas. Zavedamo se, da je naša dolžnost preprečevanje in prijava le-tega. Zgodovinski mejniki v Sloveniji v smeri zaščite in pomoči ženskam in otrokom, ki so preživljali nasilje v družini, segajo v leto 1989. Takrat se je pojavila prva nevladna organizacija, imenovana društvo SOS. Organizacija je feministični projekt, katerega cilj je pomagati ženskam z izkušnjo nasilja. Tudi zaposleni v vrtcih smo žrtve nasilja dolžni zaščititi, jim nuditi pomoč in sodelovati z drugimi institucijami. V magistrskem delu smo obravnavali nekatere dokumente, ki se ukvarjajo z zakoni, pravilniki in drugimi pravni akti in se jih poslužujemo ob soočenju s primerom nasilja v družini. Predstavili smo Konvencijo o otrokovih pravicah, Ustavo Republike Slovenije, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Kazenski zakonik in Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. V empiričnem delu smo raziskali raven kakovosti ozaveščenosti in seznanjenosti zaposlenih v vrtcih o družinskem nasilju. Zanimala nas je raven usposobljenosti zaposlenih za ravnanje v primeru zaznave družinskega nasilja. Prav tako smo preverili seznanjenost zaposlenih s Kazenskim zakonikom Republike Slovenije. V omenjenih vidikih smo preučili obstoj razlik glede na izobrazbo, delovno mesto vzgojitelja in starost otrok v skupini, kjer je zaposlen vzgojitelj. UDK: _________________________ KLJUČNE BESEDE: družinsko nasilje, oblike nasilja nad otrokom, osveščenost vzgojiteljev o nasilju, ravnanje
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: družinsko nasilje, oblike nasilja nad otrokom, osveščenost vzgojiteljev o nasilju, ravnanje
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 528; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici