Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prvem delu diplomskega seminarja smo na podlagi različnih spoznanj avtorjev opredelili pojem kulture ter pojma organizacijska in nacionalna kultura. Naslednji del smo namenili poslovnim pogajanjem, različnim strategijam in taktikam ter opisali, kako se izvajajo pogajanja. Bistveni del diplomskega seminarja so pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju ter kakšne so značilnosti mednarodnih pogajalcev. V zadnjem delu pa predstavljamo, kako se v različnih kulturah pogajajo posamezne države. Glavno razliko, na podlagi katere smo analizirali posamezne države, smo prikazali s pomočjo individualistične in kolektivistične kulture. Primerjali smo države, ki so si v načinu pogajanj med seboj različne, in sicer ZDA, Nemčijo, Japonsko in Kitajsko. Pogajanjem je cilj, da udeleženci poskušajo doseči skupen sporazum, da bosta obe strani zadovoljni. Udeležencem je skupen cilj, da uskladijo skupne interese in obvladajo nasprotja, ki so posledica različnih interesov vseh udeležencev. Ugotovili smo, da mora pogajalec, ki sodeluje pri medkulturnih pogajanjih, najprej spoznati vse udeležence. Včasih se zgodi, da ne pripadajo vsi isti kulturi, takrat se mora nasprotni pogajalec pozanimati o drugi kulturi, spoznati njene vrednote, norme, ki so značilne za to kulturo. Nekateri pogajalci menijo, da se je na mednarodnih pogajanjih najbolje prilagoditi pogajanjem tako, da se obnašajo enako kot domačini oziroma se prilagoditi pogajanjem, kjer potekajo. Kulturne razlike so zelo pomembne pri pogajanjih v različnih državah, zato jih moramo dobro poznati in preučiti, preden se odločimo pogajati na tujih tleh. Brez poznavanja druge kulture se ne moremo uspešno pogajati.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, nacionalna kultura, organizacijska kultura, pogajanja, pogajalski proces, mednarodna pogajanja, kulturne razlike.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1341; Prenosov: 137
Celotno besedilo (527,27 KB)

Opis: V magistrski nalogi smo na vzorcu 210 zaposlenih večjega slovenskega IT podjetja, ki ima poslovalnice v Sloveniji, Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, proučevali vplive različnih nacionalnih kultur v podjetju (organizaciji). Rezultati naloge so pokazali, da s poudarjanjem vrednot zaupanje, pripadnost in pravičnost, najbolj zmanjšamo vpliv nacionalnih kultur v organizaciji. Namreč, iz statističnih analiz izhaja, da imajo omenjene vrednote v proučevanih nacionalnih kulturah pomemben vpliv. Naloga ugotavlja, da je zaupanje pomembno povezano z razkorakom v dobrobiti in urejenosti med idealno in dejansko organizacijo. Poleg tega v zvezi z zaupanjem ima pomembno vlogo tudi delovna doba zaposlenih v organizaciji, in sicer je iz rezultatov ugotovljeno, da dalj časa, ko so delavci zaposleni v organizaciji, manj ji zaupajo – kar je v nasprotju s postavljeno hipotezo. Podobno kot zaupanje na organizacijo vpliva tudi pripadnost zaposlenih. Zaposleni so glede na spol različno pripadni, na kar lahko vplivamo s poznavanjem moških in ženskih vrednot. Na večjo pripadnost zaposlenih organizaciji vplivajo vrednote, in sicer manjši je razkorak v vrednotah med idealno in dejansko organizacijo (razen pri sklopu vrednot, ki opredeljujejo moč in red), bolj bodo zaposleni pripadni. Na pripadnost vpliva tudi razkorak v dobrobiti in urejenosti v organizaciji, stabilnosti in tradiciji ter razkorakom v zaupanju med idealnim in dejanskim stanjem, in sicer večji je, manj so zaposleni pripadni organizaciji. Posebej pomembne ugotovljene razlike so se pokazale pri doživljanju pravičnosti zaposlenih. Rezultati naloge so pokazali, da zaposleni različnih narodnosti različno doživljajo pravičnost. Še posebej pomembne razlike so se pokazale med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. V magistrski nalogi je tudi ugotovljeno, da v Sloveniji ter v tujini prevladujejo predvsem moške vrednote, iz česar sklepamo, da v primeru medsebojnega sodelovanja in povezovanja kultur ne bo večjih težav, če bomo pristopili k zaposlenim s spodbujanjem moških vrednot, kot so delo, uspeh, kariera, denar, itn.. Skratka: vpliv različnih nacionalnih kultur presežemo, če osebne vrednote posameznikov upoštevamo in jih apliciramo v organizacijsko kulturo na ustrezen način.
Ključne besede: Ključne besede: nacionalna kultura, organizacijska kultura, vrednote, zaupanje, pripadnost
Objavljeno v DKUM: 07.08.2009; Ogledov: 3794; Prenosov: 436
Celotno besedilo (1,36 MB)