| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO PRI PACIENTKAH Z GESTACIJSKIM DIABETESOM
Silvija Skrivarnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Področje diplomskega dela je ugotavljanje učinkovitosti zdravstvenovzgojnega dela z bolnicami z nosečniško sladkorno boleznijo. Zdravstvena vzgoja je pomemben del poklicne dejavnosti medicinske sestre in je ključnega pomena pri zdravljenju sladkorne bolezni, preprečevanju nastanka in razvoja njenih kroničnih zapletov. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen v času nosečnosti in pred njo, zdravstvena vzgoja in vloga medicinske sestre pri izvajanju zdravstvenovzgojnega programa, ki poteka v obliki učnih delavnic v Ambulanti za sladkorno bolezen in preventivo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o učinkovitosti zdravstvenovzgojnega dela s sladkornimi bolnicami v času nosečnosti. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik s sedemnajstimi vprašanji zaprtega tipa. Predmet raziskovanja je bil prikazati boljši vpogled v dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek nosečnostne sladkorne bolezni (v katerem starostnem obdobju nosečnic se gestacijski diabetes najbolj pogosto pojavlja, vpliv indeksa telesne teže na pojavnost gestacijskega diabetesa, povezava s prekomerno težo otrok v prejšnji nosečnosti, vpliv pojavnosti sladkorne bolezni v ožjem sorodstvu). Z raziskavo smo ugotovili, da ima večina anketirank vsaj dva dejavnika tveganj ob nastanku gestacijskega diabetesa in da zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pripomore k zmanjšanju zapletov gestacijskega diabetesa.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zdravstvena vzgoja, sladkorna bolezen, medicinska sestra, gestacijski diabetes.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2931; Prenosov: 864
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Obravnava pacientke po lepotni operacije dojke
Bernarda Lesnika, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je obravnava pacientke po lepotni operaciji dojke, kateri je bil z operativnim posegom vstavljen vsadek. Za kakovostno zdravstveno nego mora medicinska sestra poznati anatomijo in fiziologijo dojke ter vedeti, kako ženske sprejemajo svoje telo in zakaj se za ta poseg odločajo. Prvi del diplomskega dela je namenjen prav temu. Sledi osrednji del diplomskega dela, kjer je navedenih nekaj negovalnih problemov, s katerimi se medicinske sestre srečujejo po lepotni operaciji dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti zahtevnost dela medicinskih sester po lepotni operaciji dojk, ključne vidike potrebne zdravstvene nege, ki zahteva celega človeka, saj morajo medicinske sestre poznati tudi čustvene potrebe pacientk.
Ključne besede: Ključne besede: lepotna operacija dojk, zdravstvena nega (ZN), proces zdravstvene nege (PZN), diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3200; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (734,48 KB)

3.
Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v splošni nujni medicinski pomoči
Cecilija Hlačer, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili organizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter pravne osnove za organizacijo in izvajanje le-te. Ambulanta zagotavlja neprekinjeno zdravstveno dejavnost na nivoju osnovne zdravstvene službe v času, ko redne ambulante ne delajo, izjemoma pa tudi izven tega časa, če pacientov izbrani zdravnik ni dosegljiv, bolezen ali poškodba pa je takšna, da mora biti oskrbljena še isti dan. Triaža je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog medicinske sestre v ambulanti NMP, saj je v večini primerov prav medicinska sestra tista, ki prva stopi v kontakt s pacientom. Predstavili smo nekaj najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v ambulanti NMP. Raziskava je potekala na dva načina. V prvem delu raziskave, kjer nas je zanimal vzrok obiska ambulante NMP, smo podatke dobili iz zapisov v ambulantno knjigo. V drugem delu, ki je potekal v obliki ankete prehospitalnih enot (PHE) v Sloveniji, pa nas je zanimalo, kdo od zaposlenih opravlja triažo, kako pridobivajo dodatna znanja iz nujnih stanj in katere ukrepe bi izvajali pri življenjsko ogroženih pacientih. V prvem delu je raziskava pokazala, da so infekcije vodilni razlog obiska, sledijo poškodbe, patologija ostalih organskih sistemov je bistveno redkejša. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi redno izobražujejo in si želijo kontinuiranega izobraževanja, pri svojem delu pa večkrat prekoračijo kompetence. Pri anketi je sodelovalo 149 anketirancev iz devetih od enajstih PHE in iz treh od štirih C enot. Na koncu smo vse podatke analizirali s programom Microsoft Office Excel in prikazali z grafikoni.
Ključne besede: Ključne besede: triaža, medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, nujna stanja.
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 5591; Prenosov: 1621
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

4.
Zdravstvena nega pri zlorabi psihoaktivnih substanc s poudarkom na alkoholu
Jasmina Oštir, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti življenje in boj žene, ki je bila odvisna od alkohola. Njene padce in vzpone, ki jih je imela in še trajajo. Opisali smo vzroke in posledice alkohola, ki se nanašajo tudi na pacientko. Opisali smo življenje pacientke od začetka odvisnosti do sedaj, ko gospa abstinira. Omenjen problem smo prikazali s pomočjo uporabe konceptualnega modela V. Henderson in obravnavo pacientke po 14-tih življenjskih aktivnostih. Na podlagi ugotovljenih negovalnih problemov smo oblikovali individualni načrt zdravstvene nege. Opredelili smo negovalne diagnoze, cilje, aktivnosti zdravstvene nege in ovrednotili načrt zdravstvene nege. Zaradi posledic, ki jih prinaša alkoholna odvisnost, trpi ogromno družinskih članov zasvojencev, predvsem otrok, ki so zaradi negativnega kroga zasvojenosti, nesrečni novi kandidati za to usodno bolezen. Problem vidimo v odnosu države do problema in same družbe. Ker smo narod z največ zasvojenimi z alkoholom v Evropi, smo velikokrat doživeli v naši družbi samo hvalo na ta pojav, kar veliko pove o reševanju tega problema. Če izpostavimo Dolenjsko, ki je po statistiki v ospredju v Slovenji, se velikokrat srečamo iz oči v oči z uničevalnimi učinki alkohola. Vendar verjamemo v moč posameznika, ki so nam lahko v vzgled s svojo močjo in vztrajnostjo v zgled. Lahko rečemo, da je tudi moj osebni boj in cilj, da bom v bodoče lahko pomagala ljudem, ki imajo probleme z alkoholom. »Nisem vedel, nisem si priznal, da potrebujem pomoč, da sem zasvojen, da sem bolan,« so pogoste besede človeka odvisnega od alkohola. »Poslušaj in sliši, ker je alkohol drugi obraz človeka.« To pa naj bo vodilo vsem zdravstvenim delavcem, ko se bomo srečali s tem problemom in verjemite da se bomo.
Ključne besede: Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, socialno okolje, alkoholne pijače, patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3138; Prenosov: 801
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Vloga medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju
Vesna Mohorko Fajfar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil predstaviti Center otrok z motnjami v razvoju ter vlogo in delo medicinske sestre, ki dela z otroci, pri katerih so prisotne razvojne motnje. Predstavljena je ambulantna obravnava otroka z motnjo v razvoju in najpogostejše duševne in telesne motnje pri otrocih ter sestava in delo strokovnega tima, ki dela z otroci z motnjo v razvoju. Opisani so tudi zunanji sodelavci tima, ki so pri tem delu zelo pomembni. Posebej je predstavljen razvojno presejalni Denver II. test in dnevne aktivnosti otroka z razvojno motnjo, Bobath metoda, Handling ter hipoterapijo in jahanje. Predstavljena so društva, ki skrbijo za otroke z motnjo v razvoju ter tako opisali Zavod za varstvo in usposabljanje v Dornavi, ter društva dnevnega varstva kot sta Sonček in Ozara. Posebno poglavje pa je namenjeno vlogi medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju in pomenu komunikacije v zdravstvu ter vzgoji staršev za skrb otrok z motnjami v razvoju. Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra. ii ZUSAMMENFASSUNG Gegenstand dieser Diplomarbeit ist die Vorstellung des Zentrums für Entwicklungsstörungen und der Arbeit und Rolle einer Krankenschwester, die mit Kindern, die an Entwicklungsstörungen leiden, arbeitet. Vorgestellt werden die ambulante Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen, die häufigsten physischen und psychischen Störungen und die Zusammensetzung des Expertenteams, das mit solchen Kindern arbeitet. Auch die Außenmitarbeiter werden in dieser Arbeit behandelt, weil sie eine wichtige und unterstützende Rolle bei der Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen spielen. Besonders hervorgehoben wird der Denver II Test und die täglichen Aktivitäten des Kindes mit Entwicklungsstörungen, die Bobath-Methode, Handling, Hippotherapie und therapeutisches Reiten. In der Diplomarbeit werden auch Vereine wie Sonček und Ozara vorgestellt, die sich mich der Betreuung von Kindern mit Entwicklungsstörungen beschäftigen und die Anstalt für Betreuung und Ausbildung in Dornava. Ein Kapitel ist auch der Rolle und Arbeit der Krankenschwester im Zentrum für Entwicklungsstörungen, der Bedeutung von Kommunikation in der Medizin und der Erziehung von Eltern, die für ein Kind mit Entwicklungsstörungen sorgen, gewidmet. Stichwörter: Geistesstörung, körperliche Störung, Entwicklungsstörung, Zentrum für Entwicklungsstörungen, Krankenschwester. Iii KAZALO 1 UVOD……………………………...……………………………………………...…..…....1 1.1 Namen….…………………...…………………………………………..……...…….…..2 1.2 Cilji………………………...………………………………………...……....…………...2 2 OTROCI Z MOTNJAMI V RAZVOJU…..…………………………….………...3 2.1 Najpogostejše razvojne motnje…….………………………………………………5 2.1.1 Dihalne motnje med spanjem……………………………...……………………………..8 2.1.2 Anksiozne motnje pri otrocih in adolescenti.………………........….………….……….10 2.1.3 Socialna anksioznost……………………………………………………..……………...11 2.1.4 Separacijska anksioznost………………………………..……………………..……….11 2.1.5 Generalizirana anksioznost……………………………..……………………………….11 2.1.6 Selektivna nemost ali mutizem………………………….………………………………12 2.1.7 Specifične fobije…………………...…………………….…………….………………..12 2.1.8 Odklanjanje in izogibanje šole………………………….……………….……...………13 2.1.9 Panična motnja………………………………………….……
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3647; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (239,81 KB)

6.
Patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti
Urška Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili delovanje patronažne zdravstvene nege in izvajanje preventivnega programa. Patronažna zdravstvena nega je ena izmed področij zdravstvene nege in deluje na primarni zdravstveni ravni. Za uspešno in kakovostno izvajanje patronažne zdravstvene nege morajo patronažne medicinske sestre poznati ustrezne teorije zdravstvene nege, upoštevati predpisane standarde in procesno metodo dela, ki so temelji tudi za vsa ostala področja zdravstvene nege. Patronažno zdravstveno nego izvajajo v polivalentni obliki in obravnavajo vse profile pacientov v družini. Med najpomembnejše naloge patronažne zdravstvene nege sodi izvajanje preventivnega programa, ki je namenjeno ohranjanju, krepitvi, varovanju zdravja in preprečevanje bolezni celotne populacije od rojstva pa do smrti. Rezultati ankete so pokazali, da razvoj otroka v drugem in tretjem letu starosti zahteva od staršev jasna stališča do negovalnih problemov, da starši razlikujejo pomen posameznega zdravstvenega in socialnega problema, vendar jih je potrebno spremljati in sproti opozarjati na pomembnost posameznega problema. S sodelovanjem staršev in patronažne medicinske sestre bomo zagotovili zdrav otrokov razvoj v tem ranem otroškem obdobju.
Ključne besede: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventivni program, patronažni obisk.
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2540; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (355,71 KB)

7.
Vloga očeta pri dojenju
Vesna Stanković, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dojenje in njegove prednosti, ter kako lahko oče in patronažna medicinska sestra pomagata materi pri dojenju. Osredotočili smo se na vlogo očeta pri dojenju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med petdesetimi materami otrok starih do 1. leta na območju Tezno v letu 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je doječim materam bila nudena pomoč očeta, ali na dolžino dojenja vpliva podpora in pomoč očeta in na kakšne načine lahko očetje nudijo materam podporo. Rezultate smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Več kot polovica mater je prepričanih, da jim je partnerjeva pomoč potrebna za daljše in kvalitetnejše dojenje, kar 74 odstotkov materam je partner nudil psihično pomoč. 62 odstotkov mater je mnenja, da je patronažna medicinska sestra pomagala njihovim partnerjem, da so našli stik s svojimi otroki. Da so partnerji premostili prve težave, jim je patronažna medicinska sestra pomagala z nasveti, pogovorom in motivacijo. Partner je lahko doječi materi v veliko pomoč. Očetovo vključevanje v varstvo otroka ne pomeni, da oče prevzema vlogo otrokove varuške, pač pa na ta način izraža svoje enakopravno starševstvo. Čas, ki ga oče prebije z otrokom, in izkazovanje naklonjenosti sta za otroka neprecenljive vrednosti, kakor tudi za mater.
Ključne besede: Ključne besede: dojenje, vloga očeta pri dojenju, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2348; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (403,45 KB)

8.
Zdravstvena nega pacienta v okviru konceptualnega modela Virginije Henderson
Tanja Janeš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane teorije zdravstvene nege, konceptualni model V. Henderson in metoda procesa zdravstvene nege. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v aprilu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Zavodu za kardiovaskularne bolezni na Kliniki za interno medicino (KBC Rijeka). Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja medicinskih sester o možnosti uporabe le-tega pri vsakodnevnem delu. Namen je bil tudi ugotoviti, ali so medicinske sestre strokovno usposobljene, ali imajo potrebno znanje in izkušnje za opravljanje svojega poklica, ali medicinske sestre potrebujejo oz. si želijo dodatnega izobraževanja ter ali so zadovoljne z organizacijo in načinom dela na delovnemu mestu. Rezultati raziskave kažejo na to, da vprašanja, ki so bila postavljena medicinskim sestram glede preverjanja znanja iz teorije o zdravstveni negi, konceptualnem modelu V. Henderson in procesni metodi zdravstvene nege, potrjujejo, da ima večina medicinskih sester znanje iz tega področja, ampak nezadovoljivo in so v njega nesigurne, ker niso dovolj strokovno usposobljene, kar posledično pomeni nezmožnost učinkovitega izvajanja le-tega. Ne glede na to, jih 56 % meni, da je koristno in potrebno uporabljati konceptualni model V. Henderson, prav tako pa si želijo pridobiti znanje na vseh področjih zdravstvene nege. Rezultati tudi kažejo, da medicinske sestre v večini niso zadovoljne z načinom dela, organizacijo in medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da bi želele to spremeniti. Seveda, takšne rezultate je bilo za pričakovati, predvsem zaradi dejstva, da je na večini oddelkov še vedno prisoten tradicionalni in stari način izvajanja zdravstvene nege, pozitivno pa je to, da si 40 % medicinskih sester želi izvajati procesno metodo zdravstvene nege. To nam gre v veliki meri v prid za prihodnost, kjer bo potrebno vložiti še veliko potrpljenja, truda in dela, da bodo medicinske sestre pridobile vsa znanja in veščine, s katerimi bodo lahko nekega dne kakovostno izvajale proces zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, konceptualni model V. Henderson.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4062; Prenosov: 1284
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

9.
Komunikacija medicinske sestre v fiziatrični ambulanti
Melita Belej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v fiziatrični ambulanti, učinkovito komunikacijo s pacientom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije. Namen raziskave, ki je bila izvedena je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije. Metodologija in metode dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik namenjen zdravstvenim tehnikom zaposlenim v fiziatrični ambulanti. Anketa je bila narejena junija 2009. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je najpogostejša ovira pri starejših pacientih, ki pridejo v fiziatrično ambulanto ker ne slišijo dobro in so prve dni preobremenjeni z vsemi informacijami. Pacienti so neposredno premeščeni iz ene institucije v drugo, na hitro se morajo prilagoditi novemu okolju, kar zanje pomeni velik stres. Zdravstveni tehniki pa si na drugi strani prizadevajo za izboljšanje komunikacije, želijo si pridobiti nova znanja in izobraževanja iz področja komunikacije. Sklep. Učinkovita komunikacija vključuje tako informiranje pacientov kot njihovih svojcev, ključnega pomena je vključevanje svojcev v proces obravnave pacienta in spoštovanje dostojanstva pacienta. Na učinkovito komunikacijo vplivajo tudi osebnostne lastnosti in znanja medicinske sestre, iz česar pa je razvidno, da je prisotno pomanjkanje časa za več pogovora s pacientom.
Ključne besede: Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, fiziatrična ambulanta.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2612; Prenosov: 508 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3054; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici