| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Kultura in umetnost 19. in 20. stoletja v občini Slovenj Gradec
Alenka Triplat, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pričujoče delo predstavlja kulturo in umetnost v občini Slovenj Gradec v 19. in 20. stoletju. Namen moje naloge je opisati kulturo in umetnost v občini v omenjenem obdobju, ter ugotoviti kakšne so bile družbene spremembe v mestu v 19. in 20. stoletju in kako je razvoj mesta v preteklosti pripomogel k razvoju kulture in umetnosti danes. Občina Slovenj Gradec s širšo okolico sodi med pokrajinsko najzanimivejše in kulturno zelo bogate predele Slovenije. Bogat kulturni in umetnostni razvoj mesta v preteklosti kažejo bogate arheološke najdbe na tem območju. V mestu so nepogrešljive kulturne ustanove, ki so nastale v prejšnjih stoletjih. Slovenj Gradec je rojstno mesto številnih umetnikov, ki živijo in delajo v drugih središčih, toda še vedno se čutijo navezane na domači kraj, kamor se radi vračajo. Velja tudi, da so mnogi prišli v Slovenj Gradec in si tu z zavzetim in požrtvovalnim delom ustvarili ugled in tako povzdignili sloves ustanove, v kateri delajo, in mesta, kjer so doma. Za občino in njen kulturni razvoj je pomembna glasbena dejavnost. V Slovenj Gradcu in okolici je bilo glasbeno življenje že v preteklosti zelo živahno in tako je tudi danes. Pomembno je tudi šolstvo. V občini delujejo štiri matične osnovne šole s svojimi podružnicami. Pomembni je tudi srednje in visoko šolstvo. Slednje s v zadnjem času vedno bolj razvija in s tem privablja študente tudi iz drugih krajev. Občani mesta Slovenj Gradec smo zelo ponosni tudi na mednacionalne povezave mesta in na naziv Mesto glasnik miru. Raziskava je pokazala, da sta kultura in umetnost v majhnem mestu na Koroškem bili prisotni že od nekdaj in tako bo tudi v prihodnje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sociološki vidik, Slovenj Gradec, 19. in 20. stoletje, kultura, umetnost, šolstvo, glasba, Mesto glasnik miru.
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3366; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
KULTURA V NAŠIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH
Natalija Krempl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen naloge je bil ugotoviti vpliv šolske klime na uspeh učencev in kakšna kultura prevladuje v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen sem uporabila deskriptivno metodo dela, kjer gre za preučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov, brez vzročnega opisovanja. Na podlagi knjig, člankov in internetnih virov sem primerjala poglede različnih avtorjev in predstavila njihove glavne ugotovitve. V nalogi sem si zastavila naslednje raziskovalne hipoteze: 1.) Kultura je del socialnega sistema in eden najpomembnejših dejavnikov za razumevanje delovanja ustanov. 2.) Kultura je stabilna in strukturira okolje. 3.) Glede na to, kakšna je klima, lahko napovemo uspešnost šole. 4.) Jedro kulture predstavlja ideologija. 5.) V slovenski kulturi so vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je otrokova uspešnost pomembnejša kot sreča in zadovoljstvo. Ugotovila sem, da ima šolska klima precejšen vpliv na uspeh učencev, saj je več socialnih interakcij tam, kjer prevladuje zdrava šolska klima, prav tako se učinkovitost kaže z boljšim učnim uspehom. Ugotovila sem, da so slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je uspešnost pomembnejša kot otrokova sreča in zadovoljstvo. Vzrok za to vidim v vsej slovenski kulturi, ki ima visoka pričakovanja, saj je povprečnost v današnjem času označena za sivo, žalostno in nevredno.
Ključne besede: Ključne besede: šolska kultura, socialna klima, kakovostna šola, vzgoja, vzgojni stili, uspešnost.
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 2258; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (529,33 KB)

3.
PRIMERJAVA NACIONALNIH KULTUR ZNOTRAJ IT PODJETJA
Vesna Završnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na vzorcu 210 zaposlenih večjega slovenskega IT podjetja, ki ima poslovalnice v Sloveniji, Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, proučevali vplive različnih nacionalnih kultur v podjetju (organizaciji). Rezultati naloge so pokazali, da s poudarjanjem vrednot zaupanje, pripadnost in pravičnost, najbolj zmanjšamo vpliv nacionalnih kultur v organizaciji. Namreč, iz statističnih analiz izhaja, da imajo omenjene vrednote v proučevanih nacionalnih kulturah pomemben vpliv. Naloga ugotavlja, da je zaupanje pomembno povezano z razkorakom v dobrobiti in urejenosti med idealno in dejansko organizacijo. Poleg tega v zvezi z zaupanjem ima pomembno vlogo tudi delovna doba zaposlenih v organizaciji, in sicer je iz rezultatov ugotovljeno, da dalj časa, ko so delavci zaposleni v organizaciji, manj ji zaupajo – kar je v nasprotju s postavljeno hipotezo. Podobno kot zaupanje na organizacijo vpliva tudi pripadnost zaposlenih. Zaposleni so glede na spol različno pripadni, na kar lahko vplivamo s poznavanjem moških in ženskih vrednot. Na večjo pripadnost zaposlenih organizaciji vplivajo vrednote, in sicer manjši je razkorak v vrednotah med idealno in dejansko organizacijo (razen pri sklopu vrednot, ki opredeljujejo moč in red), bolj bodo zaposleni pripadni. Na pripadnost vpliva tudi razkorak v dobrobiti in urejenosti v organizaciji, stabilnosti in tradiciji ter razkorakom v zaupanju med idealnim in dejanskim stanjem, in sicer večji je, manj so zaposleni pripadni organizaciji. Posebej pomembne ugotovljene razlike so se pokazale pri doživljanju pravičnosti zaposlenih. Rezultati naloge so pokazali, da zaposleni različnih narodnosti različno doživljajo pravičnost. Še posebej pomembne razlike so se pokazale med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. V magistrski nalogi je tudi ugotovljeno, da v Sloveniji ter v tujini prevladujejo predvsem moške vrednote, iz česar sklepamo, da v primeru medsebojnega sodelovanja in povezovanja kultur ne bo večjih težav, če bomo pristopili k zaposlenim s spodbujanjem moških vrednot, kot so delo, uspeh, kariera, denar, itn.. Skratka: vpliv različnih nacionalnih kultur presežemo, če osebne vrednote posameznikov upoštevamo in jih apliciramo v organizacijsko kulturo na ustrezen način.
Ključne besede: Ključne besede: nacionalna kultura, organizacijska kultura, vrednote, zaupanje, pripadnost
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 2896; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3849; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
IZVOZNO TRŽENJE V ARABSKI KULTURI - PRIMER PODJETJA GORENJE D.D.
Petra Kumer, 2009, diplomsko delo

Opis: Poznavanje kulture, njenih sestavin, značilnosti in njenega vpliva na poslovanje, je bistvenega pomena pri obvladovanju kulturnih razlik. Kulture se med seboj razlikujejo, imajo svoje posebnosti in drugačnosti. Kulturne razlike so lahko skoraj nevidne, vendar obstajajo in so bistvene za določeno kulturo. Zato se mednarodno poslovanje bistveno razlikuje od poslovanja na domačem trgu. Pri mednarodnem poslovanju je pomembno poznavanje poslovnih običajev, načina poslovnih pogajanj ter načina komuniciranja in tujih tržišč. Pri obvladovanju kulturnih razlik pa je bistveno poznavanje sestavin kulture in njenega vpliva na poslovanje. V diplomskem delu je opredeljena kultura, opisane so sestavine in dimenzije kulture, opredeljena pa je tudi različnost kultur. Tržnik, ki deluje na mednarodnem trgu, mora biti pripravljen in seznanjen s kulturnimi razlikami, če želi uspešno poslovati in se izogniti nepotrebnim napakam in spodrsljajem. Znati mora zgraditi dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na korektnih odnosih in spoštovanju, znati mora poslušati in razumeti poslovnega partnerja. Še posebej mora biti pozoren na elemente kulture, kot so jezik, religija, vrednote, običaji estetika, izobrazba, socialni sistem, politika. Arabska kultura predstavlja visoko razvite kulture in civilizacije. Arabska kultura ni agresivna kultura in se ravna po načelih islama, zato je pri poslovanju z arabskimi državami potrebno upoštevati različno razumevanje poslovnih konceptov. Vodilo islamskega poslovanja sta pravičnost in legitimnost. Poslovanje in poslovno obnašanje predpisuje Koran, muslimani pa verjamejo, da vso lastništvo pripada bogu Alahu. Gorenje d.d. je svoje poslovanje razširilo tudi na trge arabskih držav. Na te trge je vstopilo z ustanovitvijo hčerinskega podjetja oziroma predstavništva, Gorenje Gulf, v Dubaju. To obliko vstopa je izbralo zaradi lažjega vstopa in političnih razmer. Gorenje Gulf išče potencialne kupce na trgih arabskih držav in na teh trgih promovira blagovno znamko Gorenje.
Ključne besede: Ključne besede: Kultura, izvozno trženje, poslovni običaji in pogajanja, arabska kultura, Gorenje d.d..
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2853; Prenosov: 768
.pdf Celotno besedilo (339,67 KB)

6.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 6592; Prenosov: 1725
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

7.
Prevajanje strokovnih besedil na primeru revije National Geographic
Sabina Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsak prevod sledi določenim ciljem, ki jih želi besedilo doseči v ciljni kulturi, zato mora prevajalec poleg osnovnega cilja, ki je prenos pomena besedila v ciljno kulturo, upoštevati tudi namen, ki ga mora besedilo izpolniti v ciljni kulturi. Namen naslovov in podnaslovov poljudnih revij je v prvi vrsti pritegniti pozornost bralca, tako se tudi njihovi prevodi podrejajo temu cilju. Ker pa so si kulture in ljudje različni, se ideja atraktivnosti naslovov in podnaslovo iz kulture v kulturo spreminja. Diplomska naloga podrobneje predstavlja problematiko prevajanja naslovov in podnaslovov ter s konkretnimi primeri iz ameriške in slovenske revije National Geographic prikazuje kako so se prevajalci spopadli s prevajanjem le-teh.
Ključne besede: Ključne besede: prevajanje, strokovna besedila, poljudna revija, naslov, podnaslov, kultura.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 3021; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (376,74 KB)

8.
VPLIV KULTURE NA MEDNARODNO POSLOVANJE NA PRIMERU JAPONSKE, BRAZILIJE IN RUSIJE
Helena Radej, 2010, diplomsko delo

Opis: Kultura ima močan vpliv na mednarodno poslovanje, ima vedno večji vpliv na medkulturna pogajanja in velja za spremenljivko, ki ne sme biti zanemarjena. Kultura je celota, ki vključuje znanje, prepričanja, vrednote, moralo, zakone, običaje in je način skupnega življenja vsakega naroda. Poznavanje kulture je ključ, brez katerega podjetniki ne morejo odklepati vrat v mednarodno poslovnem okolju. V diplomski nalogi smo opredelili pojem kulture in predstavili njene značilnosti in sestavine. Opredelili smo poslovna pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju, predstavili proces pogajanj, strategije pogajanj in komunikacijske ovire v mednarodnih poslovnih pogajanjih. V nadaljevanju smo predstavili različne pristope k proučevanju medkulturnih razlik, ki so jih razvili posamezni avtorji, kot so Hofstede, Gesteland, Weiss in Strip ter Edward Hall. Predstavili pa smo tudi kulturni šok, faze kulturnega šoka in kako zmanjšati kulturni šok, katerega doživi poslovnež, ki se je soočil z novim okoljem. Ob koncu diplomskega dela smo predstavili vpliv kulture na mednarodno poslovanje na primeru držav Japonske, Brazilije in Rusije za tri slovenska podjetja Lesimpex d.o.o., Le-Tehnika d.o.o. in Iskratel d.o.o.. Ugotovili smo, da se načini komuniciranja v različnih kulturah razlikujejo in da je potrebno natančno preučiti kulturo s katero poslujemo in se prilagoditi njihovim kulturnim značilnostim in poslovnemu protokolu. Kulture so se razlikovale že pred desetletji in se bodo tudi v prihodnje, zato bomo z upoštevanjem teh razlik poskrbeli za uspeh posameznega podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mednarodno pogajanje, jezik, kultura, kulturni šok, Japonska, Brazilija, Rusija, religija, proces pogajanj, pogajalski slog, pogajalec
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3210; Prenosov: 732
.pdf Celotno besedilo (466,40 KB)

9.
OTROCI IN MEDIJI
Martina Jelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v teoretičnem delu predstavljeni mediji in njihov vpliv na otroke. Nadalje je definirana medijska pismenost kot zmožnost dostopa in proizvodnje sporočil v najrazličnejših oblikah ter medijska vzgoja, katere glavna naloga je, da se otroci medijsko opismenijo in razvijajo svoj odnos do medijev. Sledi pregled vsebin vzgoje za medije v osnovnošolskih učnih načrtih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o pogostosti, količini in kakovosti uporabe ter priljubljenosti različnih medijev, tako v učenčevem domačem kot šolskem okolju. Raziskava je bila izvedena v tretjem in petem razredu osnovne šole in nam je dala vpogled v odnose med otroci in mediji ter v obstoječe razlike med učenci različnega spola in starosti. Ugotavljamo, da učenci vsakodnevno uporabljajo medije v domačem okolju in bi si želeli več uporabe medijev pri pouku. Učenci so med mediji (televizija, internet, radio, tisk) za najpomembnejšega izbrali internet.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci, mediji, množična kultura, medijska pismenost, medijska vzgoja, elementarna stopnja
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2603; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (580,62 KB)

10.
PROCESNI IN TIMSKI PRISTOP IZVAJANJA NALOG V JAVNEM SEKTORJU
Bogdana Rifelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil pokazati, kako pomembni so uporaba sodobnih organizacijskih pristopov, management in vodenje za uspešno izvajanje nalog na področju javnega sektorja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da javni sektor ne more opravljati svojih nalog brez uporabe sodobnih praks in sodobne teorije na področju organizacije, managementa in vodenja. Vse to pa ni možno izvesti brez ustrezno usposobljenega managementa na vseh nivojih. Nujno potrebno pa je tudi upoštevanje standardov, priporočenih s strani EU. Slovenski javni sektor je pretežno usmerjen na funkcije in ne na proces, kar pomeni, da je bolj statičen kot dinamičen. Zato se posledično ni sposoben zadosti hitro prilagajati na spremembe v notranjem in zunanjem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: spremembe, načrt upravljanja poslovnih sprememb, sodobno organizacijsko okolje, organizacijska kultura, organizacijska struktura, timski in procesni pristop, davčni načrt Fiscal Blueprints.
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1658; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (365,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici