| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2303; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
PTUJSKA GIMNAZIJA
Nina Emeršič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Ptujska gimnazija je na začetku na kratko predstavljen razvoj gimnazij na Slovenskem, nato je posebna pozornost namenjena razvoju Gimnazije Ptuj od ustanovitve v 19. stoletju do 21. stoletja, učiteljskemu kadru, vpisu dijakov in predmetniku od 19. do 21. stoletja ter trdemu boju, ki se je bil za uveljavitev slovenskega jezika v njej. Ptujska gimnazija je predstavljena skozi začetke šolstva na Ptuju, ko je bila izobraževalna ustanova v nemških rokah. V nadaljevanju je opisana krepitev narodne zavesti med ljudmi ter boj za slovenski jezik v gimnaziji pod vodstvom naprednih učiteljev in perspektivnih gimnazijcev. Po okupaciji je gimnazija predstavljena s poudarkom pomena njenega delovanja na razvoj mesta, prav tako so predstavljeni tudi pomembnejši učitelji in dijaki, ki so delovali in se izobraževali v njej.
Ključne besede: Ključne besede: • Ptuj • gimnazija • učitelji • dijaki • predmetnik • slovenizacija • slovenski jezik • izobraževanje
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2772; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (948,05 KB)

3.
ZGODOVINA GIMNAZIJE BREŽICE OD 1945 DO DANES
Samanta Pilpah, 2015, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom skušam osvetliti vprašanja, kje, kdaj in kako se je razvijala Gimnazija Brežice skozi zgodovino. Namen je bil predstaviti začetke šolstva na Slovenskem in v Brežicah, delovanje frančiškanskega rodu v mestu ter delovanje same gimnazije od leta 1945 do danes. Predvsem sem želela prikazati, kako je potekalo posamezno šolsko leto, katere dejavnosti so se v tem času dogajale na šoli, zapisati pomembne dogodke in spoznati njeno zgodovino. Osredotočila sem se tudi na predstavitev občine Brežice, v kateri deluje gimnazija. Na njene značilnosti, kako se je mesto razvijalo in s tem vplivalo na razvoj šolstva v Brežicah. Prav grof Jurij Frankopan je bil zaslužen za začetke poučevanja v naših krajih. Dal je zgraditi samostan, ki je služil kot meščanska šola samo za dečke. Gimnazijo sem opisala od leta 1945 do 2014, saj se je v tem času zgodil velik preskok na področju poučevanja in sprememb na šoli. Pouk se je v starejših obdobjih, a tudi danes, izvajal v prostorih nekdanjega samostana, ki je pomemben mejnik zgodovine v Posavju, predvsem pomemben je bil prihod frančiškanov v Brežice in njihovo delovanje. Po drugi svetovni vojni, 8. septembra 1945, je ministrstvo ustanovilo Gimnazijo Brežice, s poukom so začeli mesec kasneje. Danes ima Gimnazija Brežice močno zasidrane korenine v mreži slovenskih gimnazij. Obiskuje jo veliko število dijakov, tudi iz sosednjih občin. Leta 2013 so zaključili s prenovo šole, vendar je na njej ostal pridih samostana. Prenovili so notranje prostore, dodali omarice za dijake, obnovili zunanji del z vrtom in uredili podstrešje. V magistrskem delu sem uporabila predvsem deskriptivno metodo, ki temelji na opisovanju dejstev, odnosov in procesov brez vzorčnega razlaganja in zgodovine, metodo raziskovanja, ki temelji na raziskovanju bližnje in daljne preteklosti. Uporabila sem postopek zbiranja podatkov na podlagi zapisanih kronik, ki sem jih dobila na šoli, v Zgodovinskem arhivu v Celju in Knjižnici Brežice. Raziskovalni problem, ki sem si ga zadala, sem dosegla z raziskovanjem šolskih kronik, v katerih sem našla vse podatke o tem, kaj se je z gimnazijo dogajalo v tem obdobju.
Ključne besede: Ključne besede: gimnazija, izobraževanje, Brežice, šolstvo, Gimnazija Brežice, šolska kronika.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 994; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici