| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemi nasledstva in vpliv družinskih odnosov na razvoj družinskega podjetja
Maja Poredoš, 2009, diplomsko delo

Opis: V začetnih poglavjih tega diplomskega dela smo predstavili in opisali družinsko podjetje, njegove prednosti in slabosti ter prepletanje družinskega in poslovnega sistema v družinskih podjetjih. Opisali smo tudi družinske odnose, predstavili možne konflikte in rešitve za njihovo odpravljanje ter vpliv družinskih odnosov na razvoj družinskega podjetja. Nadalje smo opisali nasledstvo, nasledstvene možnosti ter proces planiranja nasledstva. Kot praktični primer smo v tem diplomskem delu opisali podjetje X s.p., predstavili zgodovino tega podjetja in trenutno podobo podjetja in družine. Opisali smo odnose med družinskimi člani v podjetju X s.p. in njihov vpliv na razvoj podjetja. Predstavili smo tudi potencialne naslednike tega podjetja in predlagali plan nasledstva za to podjetje. Izbrano podjetje se nahaja v obdobju, ko v podjetju sodelujeta dve generaciji. Zato se nam je zdelo smiselno izpostaviti odnose med družinskimi člani in nasledstvo v tem podjetju kot temeljni problem diplomskega dela. Ugotovili smo, da uravnoteženi odnosi med družinskimi člani bistveno pripomorejo k uspešnem poslovanju in razvoju podjetja, planiranje nasledstva pa je pogoj, ki mora biti izpolnjen za uspešno predajo podjetja v roke naslednika. Na tem mestu si upamo trditi, da smo s proučitvijo družinskih odnosov in nasledstvenih možnosti v podjetju X s.p. ustanovitelju tega podjetja pomagali oziroma mu vsaj nakazali pravo smer razmišljanja o predaji podjetja naslednikom.
Ključne besede: Ključne besede: Družina // podjetje // družinsko podjetje // družinski odnosi // konflikti // nasledstvo // nasledstvene možnosti // planiranje nasledstva // nasledniki // ustanovitelj.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 3236; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (417,05 KB)

2.
VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Maja Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem. V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2957; Prenosov: 527 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (759,97 KB)

3.
DOSLEDNOST PRI POSTAVLJANJU MEJA IN PRAVIL V VZGOJI OTROK
Zdenka Matjaž, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Doslednost pri postavljanju meja in pravil v vzgoji otrok je eden izmed pomembnih pogojev, da smo lahko uspešni. S tem, ko otroku postavimo meje in pravila, ki jih tudi sami dosledno izvajamo, damo otroku vedeti, da jih jemljemo resno. Resno pa nas bodo vzeli tudi otroci. Doslednost za vsako ceno pa ne upošteva različnih okoliščin in tega, da se spreminjajo tako otroci kot odrasli. Popolna doslednost nas sili v vlogo igralcev, ki igrajo neko vlogo daleč od tega, kar v resnici smo in kar občutimo. Dosledni starši so tisti, ki imajo jasna pričakovanja in se na enako vedenje odzovejo vedno enako. Če bomo to dosledno izvajali, bo otrok kmalu ugotovil, kakšna je povezava med njegovim vedenjem in našimi odzivi. Potrebno je veliko časa, da se meje staršev dobro primejo in jih bo otrok začel dosledno upoštevati. Zato morajo biti odrasli pri tem potrpežljivi in vztrajni. Namen moje naloge je bil ugotoviti: pomen postavljanja meja in pravil pri otroku, ali starši otroku postavljajo meje in pravila in kako so dosledni pri upoštevanju le teh, pomen doslednosti pri postavljanju meja in pravil, kako pogosto postavljene meje in pravila upoštevajo otroci in preveriti vlogo staršev pri postavljanju meja in pravil. Zanimalo me je, katere oblike otrokovega vedenja starše najbolj motijo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: doslednost, meje, pravila, postavljanje meja in pravil, medsebojni odnosi, vzgoja, družina.
Objavljeno: 08.04.2009; Ogledov: 5611; Prenosov: 821
.pdf Celotno besedilo (588,54 KB)

4.
Zdravstvena nega pri zlorabi psihoaktivnih substanc s poudarkom na alkoholu
Jasmina Oštir, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti življenje in boj žene, ki je bila odvisna od alkohola. Njene padce in vzpone, ki jih je imela in še trajajo. Opisali smo vzroke in posledice alkohola, ki se nanašajo tudi na pacientko. Opisali smo življenje pacientke od začetka odvisnosti do sedaj, ko gospa abstinira. Omenjen problem smo prikazali s pomočjo uporabe konceptualnega modela V. Henderson in obravnavo pacientke po 14-tih življenjskih aktivnostih. Na podlagi ugotovljenih negovalnih problemov smo oblikovali individualni načrt zdravstvene nege. Opredelili smo negovalne diagnoze, cilje, aktivnosti zdravstvene nege in ovrednotili načrt zdravstvene nege. Zaradi posledic, ki jih prinaša alkoholna odvisnost, trpi ogromno družinskih članov zasvojencev, predvsem otrok, ki so zaradi negativnega kroga zasvojenosti, nesrečni novi kandidati za to usodno bolezen. Problem vidimo v odnosu države do problema in same družbe. Ker smo narod z največ zasvojenimi z alkoholom v Evropi, smo velikokrat doživeli v naši družbi samo hvalo na ta pojav, kar veliko pove o reševanju tega problema. Če izpostavimo Dolenjsko, ki je po statistiki v ospredju v Slovenji, se velikokrat srečamo iz oči v oči z uničevalnimi učinki alkohola. Vendar verjamemo v moč posameznika, ki so nam lahko v vzgled s svojo močjo in vztrajnostjo v zgled. Lahko rečemo, da je tudi moj osebni boj in cilj, da bom v bodoče lahko pomagala ljudem, ki imajo probleme z alkoholom. »Nisem vedel, nisem si priznal, da potrebujem pomoč, da sem zasvojen, da sem bolan,« so pogoste besede človeka odvisnega od alkohola. »Poslušaj in sliši, ker je alkohol drugi obraz človeka.« To pa naj bo vodilo vsem zdravstvenim delavcem, ko se bomo srečali s tem problemom in verjemite da se bomo.
Ključne besede: Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, socialno okolje, alkoholne pijače, patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2999; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO
Svetlana Ulaga, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO sem želela raziskati zadovoljstvo staršev z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, sem predstavila družino, vrtec, odnose med strokovnimi delavci in starši, komunikacijo s starši in sodelovanje z njimi, kateremu sem se podrobneje posvetila. Opisala sem formalne in neformalne oblike sodelovanja ter prednosti sodelovanja za vzgojitelje/učitelje, starše in otroke. Da bi bilo sodelovanje karseda učinkovito, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Kakšen bo odnos, je odvisno od prizadevnosti in iskrenosti tako vzgojiteljev kot staršev. Od kvalitete odnosa in učinkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo sodelovanje uspešno ali ne. Ker pa so predšolski otroci izjemno navezani na družino, je praktično nemogoče, da družina (starši) in vrtec (vzgojitelji) ne bi sodelovala. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del naloge, kjer sem analizirala anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Ugotovila sem, da se staršem zdi sodelovanje med njimi in vrtcem koristno, s sodelovanjem in odnosi so zadovoljni, menijo, da sodelovanje koristi njihovim otrokom in da se ga radi udeležujejo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: • otrok, • starši, • vzgojitelj, • družina, • vrtec, • sodelovanje, • odnosi, • komunikacija.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 5685; Prenosov: 1486
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

6.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2995; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNO-ŠPORTNI DEJAVNOSTI OTROK PTUJSKIH VRTCEV
Vanja Hotko, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri gibalno-športni dejavnosti otrok ptujskih vrtcev je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otroka, vlogo in pomen družine pri motoričnem razvoju otroka, koliko časa namenijo odrasli športnim aktivnostim in kako zelo je pomemben vpliv staršev na motorični razvoj otroka. Empirični del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskave, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 105 staršev otrok ptujskih vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv in kakšno vlogo imajo starši pri motoričnem razvoju otroka glede na njihov spol, starost, poklic, izobrazbo in okolje, v katerem živijo. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši nimajo dovolj časa za gibalno-športne aktivnosti skupaj z otrokom; ukvarjanje z gibalno-športnimi dejavnostmi staršev skupaj z otroki je odvisno od stopnje izobrazbe in deloma od starosti staršev; otroci staršev, kateri so ali so bili sami športno aktivni, niso bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se niso ukvarjali s športom; otroci, ki živijo v mestu, so več gibalno-športno aktivni kot otroci, ki živijo na podeželju; starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja in vzdrževanja telesne kondicije; očetje niso pogosteje športno aktivni z otroki kot mame; najpogostejši razlog staršev za neukvarjanje s športom je pomanjkanje časa.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti otroka, družina in šport
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 3054; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (570,97 KB)

8.
Vloga medicinske sestre pri reševanju težav študentskih družin
Katja Oberš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga in pomen družine v sodobni slovenski družbi, spremembe družinskega življenja, prehodi v odraslost in podaljševanje mladosti. Poudarek je na študentskih družinah, njihovih pravicah in težavah. Predstavljeno je tudi zdravstveno — vzgojno delo medicinske sestre pri sodelovanju s študentskimi družinami in njena nepogrešljiva vloga pri pomoči tem družinam. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dispanzerju za ženske in patronažni dejavnosti. Ugotavljali smo, ali so medicinske sestre dovolj strokovno usposobljene za svetovanje študentskim družinam, ali poznajo njihove pravice ter s kakšnimi problemi se srečujejo. Ugotovili smo, da medicinske sestre, ki sodelujejo s študentskimi družinami, nimajo dovolj ustreznega znanja, da bi jim lahko svetovale, tako o njihovih pravicah, kot tudi o tem, kdo je ustrezen naslov za njihove težave. Prav tako pa si želijo več znanja o tej problematiki, saj število študentskih družin v Sloveniji narašča.
Ključne besede: Ključne besede: družina, študenti, starševstvo, medicinska sestra, postmodernost.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 1567; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (540,33 KB)

9.
Vpliv odvisnosti od alkohola na odnose v družini
Lea Kraker, 2010, diplomsko delo

Opis: Odvisnost od alkohola je v današnjem svetu zelo razširjen problem. Za seboj pušča posledice na vseh področjih, še posebej pa v družini, v kateri odvisni od alkohola živi. Najbolj zagotovo v družini trpijo otroci, ki ob opitem enem ali obeh starših ne razvijejo ustreznega odnosa do alkohola, ravno tako pa odvisnost vpliva na njihovo celotno življenje. Odnosi v družini so zelo slabi in za boljše in lepše življenje vseh družinskih članov bo v družini treba marsikaj spremeniti. Diplomsko delo predstavlja sindrom odvisnosti od alkohola, njegove posledice na družino, družinsko življenje in odnose v družini. Opisane so tudi vloge svojcev in medicinskih sester pri zdravljenju odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave o odnosih v družini po zdravljenju odvisnosti od alkohola. Rezultati so pokazali, da so se odnosi v družini po zdravljenju občutno izboljšali. Družina zmore po zdravljenju odvisnosti od alkohola skupaj in sproti reševati težave v družini. Družinski člani znajo komunicirati med seboj, se vsak z vsakim pogovarjajo in si upajo povedati svoje mnenje.
Ključne besede: Ključne besede: alkohol, odvisnost od alkohola, družina, družinski odnosi, zdravljenje, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4228; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (22,17 MB)

10.
SLABOVIDEN STAROSTNIK V DOMAČEM OKOLJU
Petra Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2252; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (691,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici