Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno v DKUM: 26.04.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 2745; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,97 MB)