SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA BESEDIL V VRTCU (z namenom spodbujanja razvoja otrokovega govora)
Sanja Sinic, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni pomen branja v vrtcu, cilji knjižne vzgoje oz. zakaj otroka vzgajati ob in za knjigo, razvoj bralnih sposobnosti, vrste branja, to je branje leposlovne in informativne literature, in načini spodbujanja branja. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca VVE pri Osnovni šoli Cankova, VVE pri Osnovni šoli Grad, iz vrtcev Občine Moravske Toplice, iz vrtcev Murska Sobota in vrtcev Rogašovci. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v Pomurju spodbujajo branje v vrtcu, ter katere vrste besedil največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora in zakaj. Pri omenjenih vidikih me je zanimal obstoj razlik glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljica dela. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo pripovedovanje, branje leposlovne literature, medtem ko je branje informativne literature manjkrat načrtovano. V diplomski nalogi so zato v prilogi dodani vzorci priprav dejavnosti za branje informativne literature, prav tako pa je priložen tudi anketni vprašalnik.
Ključne besede: Ključne besede: knjižna vzgoja, leposlovna literatura, informativna literatura, branje, razvoj govora, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu
Objavljeno: 29.04.2009; Ogledov: 3812; Prenosov: 1233
.pdf Celotno besedilo (400,61 KB)

2.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2132; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3292; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

4.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2686; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (579,25 KB)

5.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1714; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (10,37 MB)

6.
Didaktizacija novele "Mladost v nekem avstrijskem mestu" avtorice Ingeborg Bachmann
Brina Miklavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je predstavitev novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu« avtorice Ingeborg Bachmann in načini njene didaktizacije. V prvem, teoretičnem delu, se bomo ukvarjali z literaturo iz zornega kota komunikacije in z njo povezanim sovplivom štirih dejavnikov (avtor, prejemnik-učenec, knjiga, učitelj). Dejavniki po navadi ne uporabljajo enako govorno kodo, zato mora biti učitelj sposoben razvozlati kodo avtorja in njegovega literarnega dela in ga prirediti tako, da je razumljiv glede na predznanje in razumevanje učenca. Mediacija ni zmeraj enostavna, a z dobro pripravo je posredovanje učencu mogoče. Pri postopku mediacije je zelo pomemben učitelj, saj je od njegovega posredovanja odvisno zanimanje in razumevanje učencev. Pri učiteljevi izbiri didaktične metode je pomembno, da ohranja načela bralne didaktike in didaktike pisanja. Branje je zelo kompleksen proces, pri katerem se učenci nenehno učijo. Razumevanje literarnega teksta ni zmeraj enostavno, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Ko se učenci naučijo katere podrobnosti so v literarnem tekstu pomembne, se lahko posvetijo pisanju esejev. Pri pisanju morajo biti pozorni predvsem na njihovo argumentacijo in na podrobnosti literarnega teksta. Vsak od štirih dejavnikov ima pri pouku lastno funkcijo. Literarno besedilo posreduje bralcu vsebino. Le-ta ima določeno strukturo in potek kot tudi edinstveno izrazoslovje, ki ga zaznamuje avtor. Avtor besedila ima edinstven način pisanja, ki se je izoblikoval zaradi njegovih socialnih stikov. Učencu mora učitelj omogočiti sproščeno branje s čim manj predsodki, le na tak način je lahko njegovo sprejemanje teksta usmerjeno v produkcijo lastnega kritičnega mišljenja. Učitelj mora pri svojih predavanjih paziti na didaktično ustreznost. Pri tem ima na razpolago tri didaktične modele. Prvi se imenuje analitični model. Zanj je značilno, da učenec literarno delo najprej prebere, šele nato se loti analize dela. Pri sintetičnem modelu bere učenec tekst fragmentarno, na enak način izvajamo tudi analizo novele. Tretji didaktični model pa je kombinacija obeh in se imenuje integrativni. Kot nam že ime pove je namenjen čim boljši integraciji učenca v literarni pouk in analizo novele. Ker je pouk produkcijsko usmerjen, učitelj izbere model, ki najbolj ustreza produkciji eseja. Pisanje eseja je končni in najbolj zahteven produkt učenja nemščine na višjem nivoju. Cilji pouka pri nemščini na višjem nivoju so zaznavanje okoliščin v tekstu, prikaz glavnih in stranskih likov v literarnem besedilu in njihovi medsebojni odnosi. Poleg vsebine pa naj bi vsak učenec poznal tudi osnovne literarne termine in strokovno izrazoslovje. Pouk na višjem nivoju mora biti zaznamovan tako, da se učenci naučijo do mature sprejeti novelo in jo analizirati ter jo pisno in ustno povzeti. Vsekakor bi moral vsak učitelj posedovati analizo obravnavanega literarnega besedila. Le-ta je vsebovana v predloženi diplomski nalogi. Drugi del diplomske naloge vsebuje predloge za didaktizacijo novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu«. V tem delu so napisane priprave za pet učnih ur, skupaj z vajami. Vaje so zasnovane tako, da učenca vzpodbujajo k samostojnemu mišljenju in na vizualen in slušen način vzpodbujajo njegovo kreativnost.
Ključne besede: Ključne besede: branje, literatura, literarna didaktika, didaktizacija, učni cilji pri pouku nemščine na višjem nivoju, Mladost v nekem avstrijskem mestu.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 1900; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA BRANJA
Lidija Slapnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava spodbujanje domačega družinskega branja. Namen takšnega branja je spodbuditi starše, da ohranijo oblike družinskega branja, kot so to počeli v prvem razredu, tako dolgo, kot bo njihov otrok to želel. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišlijske svetove. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali didaktični koncept zbirke Knjiga pred nosom podpira cilje učnega načrta ali gre le za še en poskus na tržišču, ki je namenjen v prvi vrsti ustvarjanju dobička na podlagi videza, da gre za didaktično »igračo«. V prvi fazi se je ugotavljalo, ali didaktični instrumentarij z nalogami pred branjem, s spodbudami in ustvarjanjem pričakovanj, ustrezno pripravlja otroke na skupno ali samostojno branje. Druga faza je bila usmerjena k preverjanju, ali didaktični instrumentarij z nalogami med branjem, z vprašanji in nalogami, ustrezno fokusira otroke na bistvene podatke v literarnem besedilu in tako uresničuje cilje učnega načrta. V tretji fazi je bilo preverjeno, ali didaktični instrumentarij z nalogami po branju ustrezno usmerja bralce k urejanju vtisov, zapisovanju podatkov, vrednotenju in na ta način podpira cilje učnega načrta. Podatki za rešitev raziskovanega vprašanja so bili pridoblejeni iz zbirke domačega branja Knjiga pred nosom. V raziskovani vzorec so bile vključene knjige: Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna; Desa Muck: Anica in grozovitež; Roald Dahl: Matilda; Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; Niko Grafenauer: Pedenjped. Nalogam iz didaktičnega instrumentarija sem določila ciljno naravnanost in nato te cilje primerjala s cilji učnega načrta. V diplomski nalogi sta zajeti deskriptivna in kavzalno-neekspreimentalna metoda.
Ključne besede: Ključne besede: branje, domače branje, družinsko branje, spodbujanje branja.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2306; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
VPLIV LITERARNOESTETSKO STIMULATIVNEGA OKOLJA NA OTROKOVE LITERARNE INTERESE
Martina Felkar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv literarnoestetsko stimulativnega okolja na otrokove literarne interese. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovalnega dela. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil raziskati vpliv literarnoestetsko stimulativnega okolja na otrokove literarne interese. Ugotoviti smo želeli, kako okolje, iz katerega izhajajo otroci, vpliva na njihove bralne navade in interese. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili branje, spregovorili o vlogi branja in pripovedovanja literature v otrokovem razvoju, opisali vlogo šole in učiteljev pri razvijanju otrokovih bralnih navad, opisali vlogo družine pri branju, odnos do branja in branje z otrokom ter opredelili otrokove literarne interese. Raziskavo smo izvedli med učenci petih razredov in njihovimi starši. Z raziskavo smo potrdili generalno hipotezo, ki pravi, da obstajajo razlike v kvantiteti in kvaliteti literarnih interesov med otroki, ki so izpostavljeni isti književni vzgoji v šoli, a izhajajo iz različnega literarnoestetsko spodbudnega okolja. Otroci, ki izhajajo iz spodbudnega okolja, berejo veliko več in z večjim užitkom kot otroci, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja. Otroci, ki jim branje literature predstavlja nekaj prijetnega, so deloma pismeni že pred vstopom v šolo in so uspešnejši pri opismenjevanju ter pri književni vzgoji nasploh.
Ključne besede: Ključne besede: branje, vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju, vloga šole in učiteljev pri razvijanju otrokovih bralnih navad, vloga družine pri branju, odnos do branja, branje otrokom, otrokovi literarni interesi.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2447; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
BRALNA ZNAČKA KOT PROJEKT SPODBUJANJA BRANJA V VRTCIH
Urška Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja. Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije. Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju. Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Ključne besede: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3570; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU
Laura Belak, Sonja Grošelj, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati.Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismenjeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2662; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici