| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RABA BRALNIH UČNIH STRATEGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kljub vsej tehniki in elektroniki, katere imamo v današnjem času, branje še vedno predstavlja glavni vir pridobivanja informacij, tako v šoli kot v zasebnem življenju. Branje in razumevanje prebranega imata pomembno vlogo pri pouku slovenščine in tudi pri drugih predmetih, saj največ učenja še vedno poteka s pomočjo besedil oziroma iz besedil. V procesu učenja se od učenca pričakuje, da bo prebrano besedilo razumel, si ga zapomnil in nove informacije znal uporabiti pri reševanju problemov. Za učinkovito branje oziroma učenje s pomočjo branja, pa morajo učenci poznati različne bralne učne strategije. Te jim omogočajo boljše razumevanje prebranega, povezovanje novih informacij z že znanimi in lažjo ter boljšo zapomnitev informacij. Poznavanje različnih bralnih učnih strategij učencem omogoča, da se sami odločijo, katera bralna učna strategija jim pri posameznem besedilu omogoča najlažje razumevanje prebranega in zapomnitev bistvenih informacij. V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere bralne učne strategije uporabljajo učenci 7. razreda izbrane osnovne šole pri branju neumetnostnih besedil. Prav tako želimo preizkusiti dve bralni učni strategiji, katerih še ne poznajo, in sicer Paukovo strategijo in metodo PV3P.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: branje, učenje, bralne učne strategije, neumetnostno besedilo, Paukova strategija, metoda PV3P, 7. razred osnovne šole.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1451; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (984,07 KB)

2.
BRALNO RAZUMEVANJE POSAVSKIH DEVETOŠOLCEV IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE TEGA
Klavdija Marjetič, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo obravnava bralno razumevanje posavskih devetošolcev in predloge za izboljšanje tega. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev devetega razreda in 20 učiteljev razrednega pouka ter učiteljev slovenščine iz devetih posavskih osnovnih šol. Glavni namen je bil ugotoviti stališče učencev do bralnega razumevanja, katerim dejavnikom učenci pripisujejo največ pomena, bralno razumevanje učencev in predlogi učiteljev, kako bi lahko na izboljšanje bralnega razumevanja vplivali v šoli. V teoretičnem delu naloge smo opredelili pojme branje, bralno razumevanje in bralna pismenost. Nadalje smo opisali vrste branja in dejavnike branja. Razložili smo še dejavnike, ki prispevajo k boljši bralni pismenosti. V empiričnem delu smo najprej analizirali lestvico stališč, da bi ugotovili, ali učenci mislijo, da lahko bralno razumevanje izboljšamo ali ne. Nato smo analizirali ocenjevalno lestvico, da bi ugotovili, za katere dejavnike učenci ocenjujejo, da so najpomembnejši pri bralnem razumevanju, in za katere ocenjujejo, da niso pomembni. Zatem smo analizirali dva preizkusa znanja, kje smo ocenjevali vsebinsko pravilnost odgovorov ter slovnično pravilnost zapisa odgvorov. Na koncu je sledila analiza odgovorov učiteljev, ki so podali predloge za izboljšanje bralnega razumevanja. Rezultati kažejo, da učenci mislijo, da lahko izboljšamo bralno razumevanje. Dejavniki, ki se učencem zdijo najpomembnejši, so branje različnih knjig, glasno branje, pisanje povzetkov in domače naloge. Kot manj pomembne dejavnike ocenjujejo vsebinsko razlago pri pouku književnosti, kjer razlaga samo učitelj, reševanje logičnih nalog in strožji kriteriji za ocenjevanje. Pri preizkusih bralnega razumevanja se je izkazalo, da učenci vsebino prebranega razumejo, večje težave se pojavijo s slovničnim zapisom odgovora. Učitelji kot predloge za izboljšanje bralnega razumevanja navajajo uporabo bralnih učnih strategij pri pouku, več branja pri pouku, več svobode za učitelja, da lahko prilagodi vsebine.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralna pismenost, vrste branja, bralna motivacija, predlogi za izboljšanje bralnega razumevanja.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1429; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
BRALNE NAVADE IN INTERESI UČENCEV 6. IN 8. RAZREDOV NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ
Petra Kontarček, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi so predstavljene bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na sklep. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, sledijo vrste branja, bralni modeli, bralni razvoj in tipologija bralcev, zaključi se pa z bralno motivacijo. V empiričnem delu smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami in interesi učencev. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, priljubljenost in pomen branja, koliko in kaj berejo, kaj jim je pomembno pri izbiri knjige, ali so v nižjih razredih brali več kot sedaj ipd. Dve vprašanji sta bili odprtega tipa, kjer so navedli svojega najljubšega junaka in tri najljubše knjige. Nato predstavimo rezultate raziskave, ki kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu glede na spol in starost. Dekleta in učenci 6. razredov berejo pogosteje kot fantje oz. učenci 8. razredov. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (6. in 8. razred). Tako pri fantih kot pri dekletih in tako kot v 6. razredih tudi v 8. učencem branje pomeni širjenje in bogatenje besednega zaklada. Razlike glede na spol in starost so opazne tudi pri izbiri vrste in žanra besedil. Razveseljiv je podatek, da so starši v veliki večini učencem brali knjige, ko so bili majhni. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam najljubših knjig, ki so jih navedli učenci in tri iz vsakega razreda literarno analiziramo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralne navade, bralni interes, mladinska literatura, učenci 6. in 8. razredov.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 3249; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
SPODBUJANJE BRANJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Z RAZLIČNIMI PRAKTIČNIMI TEHNIKAMI IN STRETEGIJAMI
Suzana Zabukovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V vsakdanjem življenju je jezik osnovna možnost za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi branje, ki predstavlja sredstvo za pridobivanje različnih informacij. Vendar je branje oziroma učenje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Na bralno učinkovitost učencev vplivajo različne dejavnosti. Učenci imajo pri branju besedila pogosto težave, zato je pomembno, da otroke spodbujamo k uporabi različnih bralnih tehnik, metod in strategij. Le-te moramo dobro poznati in jih ustrezno uporabljati. Med vsemi praktičnimi tehnikami in metodami je pomembno to, da so uporabne in ne vzamejo veliko časa za izvajanje. Z bralnimi tehnikami, metodami in strategijami pri učencih nadgrajujemo in izboljšujemo hitrost ter pravilnost pri branju, povečujemo besednjak in izboljšamo razumevanje pri branju. Učinkovitost le-teh sem preizkusila v dveh tretjih razredih devetletne osnovne šole. Napredek pri učencih eksperimentalnega razreda se je pokazal že po šestih mesecih uporabe različnih praktičnih tehnik in metod.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Branje, besednjak, bralno razumevanje, bralne tehnike in metode, 3. razred.
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 4340; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU
Laura Belak, Sonja Grošelj, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati. Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-ne eksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2963; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

6.
Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih
Urška Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja. Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije. Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju. Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Ključne besede: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 4038; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
VPLIV LITERARNOESTETSKO STIMULATIVNEGA OKOLJA NA OTROKOVE LITERARNE INTERESE
Martina Felkar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv literarnoestetsko stimulativnega okolja na otrokove literarne interese. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovalnega dela. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil raziskati vpliv literarnoestetsko stimulativnega okolja na otrokove literarne interese. Ugotoviti smo želeli, kako okolje, iz katerega izhajajo otroci, vpliva na njihove bralne navade in interese. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili branje, spregovorili o vlogi branja in pripovedovanja literature v otrokovem razvoju, opisali vlogo šole in učiteljev pri razvijanju otrokovih bralnih navad, opisali vlogo družine pri branju, odnos do branja in branje z otrokom ter opredelili otrokove literarne interese. Raziskavo smo izvedli med učenci petih razredov in njihovimi starši. Z raziskavo smo potrdili generalno hipotezo, ki pravi, da obstajajo razlike v kvantiteti in kvaliteti literarnih interesov med otroki, ki so izpostavljeni isti književni vzgoji v šoli, a izhajajo iz različnega literarnoestetsko spodbudnega okolja. Otroci, ki izhajajo iz spodbudnega okolja, berejo veliko več in z večjim užitkom kot otroci, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja. Otroci, ki jim branje literature predstavlja nekaj prijetnega, so deloma pismeni že pred vstopom v šolo in so uspešnejši pri opismenjevanju ter pri književni vzgoji nasploh.
Ključne besede: Ključne besede: branje, vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju, vloga šole in učiteljev pri razvijanju otrokovih bralnih navad, vloga družine pri branju, odnos do branja, branje otrokom, otrokovi literarni interesi.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2683; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Didaktizacija novele "Mladost v nekem avstrijskem mestu" avtorice Ingeborg Bachmann
Brina Miklavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je predstavitev novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu« avtorice Ingeborg Bachmann in načini njene didaktizacije. V prvem, teoretičnem delu, se bomo ukvarjali z literaturo iz zornega kota komunikacije in z njo povezanim sovplivom štirih dejavnikov (avtor, prejemnik-učenec, knjiga, učitelj). Dejavniki po navadi ne uporabljajo enako govorno kodo, zato mora biti učitelj sposoben razvozlati kodo avtorja in njegovega literarnega dela in ga prirediti tako, da je razumljiv glede na predznanje in razumevanje učenca. Mediacija ni zmeraj enostavna, a z dobro pripravo je posredovanje učencu mogoče. Pri postopku mediacije je zelo pomemben učitelj, saj je od njegovega posredovanja odvisno zanimanje in razumevanje učencev. Pri učiteljevi izbiri didaktične metode je pomembno, da ohranja načela bralne didaktike in didaktike pisanja. Branje je zelo kompleksen proces, pri katerem se učenci nenehno učijo. Razumevanje literarnega teksta ni zmeraj enostavno, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Ko se učenci naučijo katere podrobnosti so v literarnem tekstu pomembne, se lahko posvetijo pisanju esejev. Pri pisanju morajo biti pozorni predvsem na njihovo argumentacijo in na podrobnosti literarnega teksta. Vsak od štirih dejavnikov ima pri pouku lastno funkcijo. Literarno besedilo posreduje bralcu vsebino. Le-ta ima določeno strukturo in potek kot tudi edinstveno izrazoslovje, ki ga zaznamuje avtor. Avtor besedila ima edinstven način pisanja, ki se je izoblikoval zaradi njegovih socialnih stikov. Učencu mora učitelj omogočiti sproščeno branje s čim manj predsodki, le na tak način je lahko njegovo sprejemanje teksta usmerjeno v produkcijo lastnega kritičnega mišljenja. Učitelj mora pri svojih predavanjih paziti na didaktično ustreznost. Pri tem ima na razpolago tri didaktične modele. Prvi se imenuje analitični model. Zanj je značilno, da učenec literarno delo najprej prebere, šele nato se loti analize dela. Pri sintetičnem modelu bere učenec tekst fragmentarno, na enak način izvajamo tudi analizo novele. Tretji didaktični model pa je kombinacija obeh in se imenuje integrativni. Kot nam že ime pove je namenjen čim boljši integraciji učenca v literarni pouk in analizo novele. Ker je pouk produkcijsko usmerjen, učitelj izbere model, ki najbolj ustreza produkciji eseja. Pisanje eseja je končni in najbolj zahteven produkt učenja nemščine na višjem nivoju. Cilji pouka pri nemščini na višjem nivoju so zaznavanje okoliščin v tekstu, prikaz glavnih in stranskih likov v literarnem besedilu in njihovi medsebojni odnosi. Poleg vsebine pa naj bi vsak učenec poznal tudi osnovne literarne termine in strokovno izrazoslovje. Pouk na višjem nivoju mora biti zaznamovan tako, da se učenci naučijo do mature sprejeti novelo in jo analizirati ter jo pisno in ustno povzeti. Vsekakor bi moral vsak učitelj posedovati analizo obravnavanega literarnega besedila. Le-ta je vsebovana v predloženi diplomski nalogi. Drugi del diplomske naloge vsebuje predloge za didaktizacijo novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu«. V tem delu so napisane priprave za pet učnih ur, skupaj z vajami. Vaje so zasnovane tako, da učenca vzpodbujajo k samostojnemu mišljenju in na vizualen in slušen način vzpodbujajo njegovo kreativnost.
Ključne besede: Ključne besede: branje, literatura, literarna didaktika, didaktizacija, učni cilji pri pouku nemščine na višjem nivoju, Mladost v nekem avstrijskem mestu.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2192; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA BRANJA
Lidija Slapnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava spodbujanje domačega družinskega branja. Namen takšnega branja je spodbuditi starše, da ohranijo oblike družinskega branja, kot so to počeli v prvem razredu, tako dolgo, kot bo njihov otrok to želel. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišlijske svetove. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali didaktični koncept zbirke Knjiga pred nosom podpira cilje učnega načrta ali gre le za še en poskus na tržišču, ki je namenjen v prvi vrsti ustvarjanju dobička na podlagi videza, da gre za didaktično »igračo«. V prvi fazi se je ugotavljalo, ali didaktični instrumentarij z nalogami pred branjem, s spodbudami in ustvarjanjem pričakovanj, ustrezno pripravlja otroke na skupno ali samostojno branje. Druga faza je bila usmerjena k preverjanju, ali didaktični instrumentarij z nalogami med branjem, z vprašanji in nalogami, ustrezno fokusira otroke na bistvene podatke v literarnem besedilu in tako uresničuje cilje učnega načrta. V tretji fazi je bilo preverjeno, ali didaktični instrumentarij z nalogami po branju ustrezno usmerja bralce k urejanju vtisov, zapisovanju podatkov, vrednotenju in na ta način podpira cilje učnega načrta. Podatki za rešitev raziskovanega vprašanja so bili pridoblejeni iz zbirke domačega branja Knjiga pred nosom. V raziskovani vzorec so bile vključene knjige: Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna; Desa Muck: Anica in grozovitež; Roald Dahl: Matilda; Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; Niko Grafenauer: Pedenjped. Nalogam iz didaktičnega instrumentarija sem določila ciljno naravnanost in nato te cilje primerjala s cilji učnega načrta. V diplomski nalogi sta zajeti deskriptivna in kavzalno-neekspreimentalna metoda.
Ključne besede: Ključne besede: branje, domače branje, družinsko branje, spodbujanje branja.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2833; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3052; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (579,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici