1. JEZIK V 1. IN 2. VIO NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLIDanica Klujber, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o dvojezičnosti, dvojezičnih šolah, rabi jezika, maternem jeziku in jeziku manjšine na narodnostno mešanem območju Prekmurja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila dvojezičnost, model dvojezičnega šolstva, pomen maternega jezika in jezika manjšine. Predstavila sem tudi zakonska določila, ki urejajo vprašanje dvojezičnih šol. Empirični del moje diplomske naloge se nanaša na rabo večinskega in manjšinskega jezika (oz. prvega/maternega in drugega jezika) v različnih govornih situacijah pri učencih od 1. do 6. razreda dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Zanimalo me je, kateri jezik (slovenski/madžarski) učenci uporabljajo v določenih (zasebnih, javnih) govornih situacijah in če obstajajo razlike v rabi med učenci prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja oziroma med učenci dveh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati naše raziskave kažejo, da učenci 1. in 2. VIO dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju v različnih govornih situacijah večinoma uporabljajo slovenski jezik. Prisotna pa je tudi dvojezičnost. Dvojezičnost je nekoliko bolj prisotna pri učencih 1. VIO, za katero je v precejšnji meri zaslužna metoda poučevanja »ena oseba – en jezik« . To pomeni, da učenci obeh šol uporabljajo slovenski in madžarski jezik.
Ključne besede: Ključne besede: dvojezičnost, dvojezične osnovne šole, dvojezični pouk, raba jezika, materni jezik, jezik manjšine.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2014; Ogledov: 1969; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. POUČEVANJE ŠPORTA V NEMŠČINIŠpela Paš, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Poučevanje športa v nemščini je predstavljen projekt poučevanja športa v nemščini. Namen je bil raziskati zaznavanje in zanimanje učencev 2. razreda osnovne šole za pouk športa v nemščini.
Teoretični del smo razdelili na tri poglavja. Ta poglavja so šport, tuji jeziki in pridobivanje tujega/prvega jezika ter medpredmetno povezovanje. Predstavljamo glavne vsebine poučevanja športa na razredni stopnji. V prilogah smo dodali učne priprave, ki smo jih izvedli med projektom v razredu. Prav tako nas je zanimalo, ali je za izvajanje pouka športa v nemščini potrebno predznanje tujega jezika. Predstavili smo tudi metodo CLIL, njen namen in prednosti.
Empirični del predstavlja projekt in izvedbo le-tega. Z empiričnim delom smo želeli pridobiti povratno informacijo otrok 2. razreda osnovne šole, kako so doživeli izvajanje športa v nemščini, kaj so se naučili ter ali so doma povedali, da imajo »drugačen« šport. Rezultati kažejo, da je mnenje učencev o projektu pozitivno, da so razumeli navodila dejavnosti športa v nemščini ter se naučili novih tuje-jezikovnih struktur.
Ključne besede: Ključne besede: učenje, tuji jezik, nemščina, šport, CLIL
Objavljeno v DKUM: 04.06.2014; Ogledov: 1221; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Ptujska gimnazijaNina Emeršič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Ptujska gimnazija je na začetku na kratko predstavljen razvoj gimnazij na Slovenskem, nato je posebna pozornost namenjena razvoju Gimnazije Ptuj od ustanovitve v 19. stoletju do 21. stoletja, učiteljskemu kadru, vpisu dijakov in predmetniku od 19. do 21. stoletja ter trdemu boju, ki se je bil za uveljavitev slovenskega jezika v njej.
Ptujska gimnazija je predstavljena skozi začetke šolstva na Ptuju, ko je bila izobraževalna ustanova v nemških rokah. V nadaljevanju je opisana krepitev narodne zavesti med ljudmi ter boj za slovenski jezik v gimnaziji pod vodstvom naprednih učiteljev in perspektivnih gimnazijcev. Po okupaciji je gimnazija predstavljena s poudarkom pomena njenega delovanja na razvoj mesta, prav tako so predstavljeni tudi pomembnejši učitelji in dijaki, ki so delovali in se izobraževali v njej.
Ključne besede: Ključne besede:
• Ptuj
• gimnazija
• učitelji
• dijaki
• predmetnik
• slovenizacija
• slovenski jezik
• izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 3713; Prenosov: 266
Celotno besedilo (948,05 KB) |
4. Besedilni vzorci in prvine neknjižnega jezika v radijskih oglasihTamara Volmajer, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava radijske oglase z vidika jezika, besedilnih vrst in besedilnih vzorcev. V teoretičnem delu je oglaševanje predstavljeno kot del marketinga, predstavljene so značilnosti oglaševanja, še posebej radijskega. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena teorija besedilnih vrst in vzorcev. Ker se v oglasih večinoma pojavljajo vsakodnevne praktičnosprazumevalne situacije, pri katerih je večinoma uporabljen narečni jezik (v izbranih oglasih se pojavljajo mariborski pogovorni jezik, prleško narečje in prepletanje slovenskega in tujih jezikov), je začetek empiričnega dela diplomskega dela posvečen krajši analizi zgoraj omenjenih različic jezika. Analiza je bila izvedena na manjšem vzorcu (7) jezikovno zanimivih oglasov. V nadaljevanju se diplomsko delo ukvarja z besedilnimi vrstami in besedilnimi vzorci v oglasih, saj oglasi, kljub temu da so samostojna besedilna vrsta, pogosto vsebujejo še elemente drugih besedilnih vrst, hkrati pa, tako kot druga besedila, pripadajo določenemu kulturnemu okolju, zato lahko razberemo tudi splošni kulturni besedilni vzorec (problem – rešitev, zadovoljevanje potreb oz. želja). Vzorec analiziranih oglasov je tukaj večji (18 oglasov). Vsi izbrani oglasi so bili posneti na dveh komercialnih radijskih postajah, na Radiu City iz Maribora in na Radiu Maxi iz Ljutomera.
Ključne besede: Ključne besede: radijski oglasi, mariborski pogovorni jezik, prleško narečje, praktično sporazumevanje, splošni kulturni besedilni vzorec, besedilne vrste.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 3330; Prenosov: 410
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Glagol v Škofjeloškem pasijonuAnita Kidrič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo podrobneje obravnava glagol in njegove bistvene karakteristične lastnosti v besedilu Škofjeloškega pasijona. Naslanja se na jezikovne razmere v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru, iz katerega naj bi besedilo izhajalo, očitne pa so tudi značilnosti škofjeloškega narečja. Uprizoritev pasijonske procesije iz leta 1721 je tesno povezana z imenom očeta Romualda, ki je zelo verjetno tudi prireditelj besedila spokornega sprevoda velikega petka.
Delo je grajeno teoretično, predvsem upošteva teoretska spoznanja Ramovševe Morfologije slovenskega jezika in Toporišičeve Slovenske slovnice, s primeri iz Škofjeloškega pasijona pa so ponazorjena njegova odstopanja od knjižnega jezika. Čas zapisa oziroma prve uprizoritve pasijona je tako vplival na jezik v besedilu.
Ključne besede: Ključne besede: oče Romuald – Lovrenc Marušič, Škofjeloški pasijon, osrednjeslovenski knjižni jezik, škofjeloško narečje, glagol.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 1894; Prenosov: 204
Celotno besedilo (499,58 KB) |
6. Prevajanje v povezavi z besedilnimi vrstami - pravna besedila (podvrsta franšizna pogodba)Andreja Jarc, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge Prevajanje v povezavi z besedilnimi vrstami - pravna besedila (podvrsta: franšizna pogodba) je predstaviti in analizirati problematiko prevajanja strokovnih besedil oziroma pravnih besedil s podvrsto franšizna pogodba. Za uspešno, razumljivo in jasno predstavitev tega problema bom najprej pričela z deskripcijo teorij prevajanja strokovnih besedil. Sledila bo analiza pogodbe kot besedilne vrste, kjer se bom ukvarjala s primerjavo slovenske pogodbe definirane po Uradnem listu Slovenije z nemško pogodbo definirano po Nemškem državljanskem zakoniku. Sledila bo opredelitev problema pravnega jezika in terminologije, zaradi različnih pravnih sistemov. Predstavila bom pomen poznavanja prava, značilnosti franšizinga v Sloveniji in Nemčiji ter ključne elemente franšizne pogodbe. V nadaljevanju se bom osredinila predvsem na terminologijo pravnega jezika in franšizne pogodbe. Sledila bo opredelitev in opis prevajalske strategije pri prevajanju franšizne pogodbe, kjer bom omenila pomen skoposa, ekvivalence/enakovrednosti; avtorja in naslovnika, pravne terminologije ter strukture pravnih besedil oziroma franšizne pogodbe. V nadaljevanju bom predstavila svoja prevoda franšiznih pogodb. Prvi prevod franšizne pogodbe bo narejen iz slovenskega v nemški jezik, drugi prevod bo narejen iz nemškega v slovenski jezik. Pri obeh prevodih bom povezala teoretični del diplomske naloge s praktičnim, tako da se bom natančno osredotočila na pravno terminologijo in njene prevode s sklicevanjem na teorijo prevajanja strokovnih besedil ter sproti povzemala:
- razloge za izbiro prevoda terminov, ki se pojavljajo v franšizni pogodbi,
kakšno prevajalsko strategijo sem uporabila pri prevajanju franšizne pogodbe in zakaj,
- razlike pri prevajanju terminov, ki nastanejo zaradi različnih pravnih sistemov in kako si pomagati v takšni prevajalski situaciji
- kako pomembno je teoretično (pred)znanje pri prevajanju franšizne pogodbe in kaj se dogaja v glavi prevajalca med prevajanjem franšizne pogodbe.
V sklepu bom razložila in povzela dosežene rezultate in ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju franšizne pogodbe.
Metodologija moje diplomske naloge je induktivno-deduktivna z vključitvijo besedilne analize. Analiza franšizne pogodbe bo zadevala franšizno pogodbo v okviru pravnih besedil, ki jih bodo predstavljale leksikalne, stilne, besedilne in terminološke vrzeli franšizne pogodbe. Pomemben del diplomske naloge bo tudi omemba vpliva kulture in poznavanja prava pri prevajanju franšizne pogodbe.
Cilji diplomske naloge so:
- pomoč pri prevajalskih težav povezanih s pravno terminologijo in poznavanjem oziroma nepoznavanjem prava pri prevajanju franšizne pogodbe,
- najti ustrezno prevajalsko strategijo za prevajanje franšizne pogodbe,
- opozoriti na ključne razlike med nemško in slovensko franšizno pogodbo, povzeti splošne ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju strokovnih besedil in
- podati smernice za relevanten, jasen, natančen, razumljiv, skratka kakovosten in uspešen prevod franšizne pogodbe.
Pričakovani rezultat diplomskega dela je potrditev oziroma ujemanje postopkov prevajanja obeh omenjenih prevodov franšiznih pogodb s teorijo prevajanja pravnih besedil in prevajanja nasploh.
Ključne besede: Ključne besede:
prevajanje, prevod, prevajalec/prevajalka, skopos, ekvivalenca, pravni jezik, pravna terminologija, pogodba, franšizing, franšizna pogodba
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 4528; Prenosov: 527
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. VPLIV KULTURE NA MEDNARODNO POSLOVANJE NA PRIMERU JAPONSKE, BRAZILIJE IN RUSIJEHelena Radej, 2010, diplomsko delo Opis: Kultura ima močan vpliv na mednarodno poslovanje, ima vedno večji vpliv na medkulturna pogajanja in velja za spremenljivko, ki ne sme biti zanemarjena. Kultura je celota, ki vključuje znanje, prepričanja, vrednote, moralo, zakone, običaje in je način skupnega življenja vsakega naroda. Poznavanje kulture je ključ, brez katerega podjetniki ne morejo odklepati vrat v mednarodno poslovnem okolju.
V diplomski nalogi smo opredelili pojem kulture in predstavili njene značilnosti in sestavine. Opredelili smo poslovna pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju, predstavili proces pogajanj, strategije pogajanj in komunikacijske ovire v mednarodnih poslovnih pogajanjih.
V nadaljevanju smo predstavili različne pristope k proučevanju medkulturnih razlik, ki so jih razvili posamezni avtorji, kot so Hofstede, Gesteland, Weiss in Strip ter Edward Hall. Predstavili pa smo tudi kulturni šok, faze kulturnega šoka in kako zmanjšati kulturni šok, katerega doživi poslovnež, ki se je soočil z novim okoljem.
Ob koncu diplomskega dela smo predstavili vpliv kulture na mednarodno poslovanje na primeru držav Japonske, Brazilije in Rusije za tri slovenska podjetja Lesimpex d.o.o., Le-Tehnika d.o.o. in Iskratel d.o.o.. Ugotovili smo, da se načini komuniciranja v različnih kulturah razlikujejo in da je potrebno natančno preučiti kulturo s katero poslujemo in se prilagoditi njihovim kulturnim značilnostim in poslovnemu protokolu. Kulture so se razlikovale že pred desetletji in se bodo tudi v prihodnje, zato bomo z upoštevanjem teh razlik poskrbeli za uspeh posameznega podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mednarodno pogajanje, jezik, kultura, kulturni šok, Japonska, Brazilija, Rusija, religija, proces pogajanj, pogajalski slog, pogajalec
Objavljeno v DKUM: 28.01.2011; Ogledov: 3903; Prenosov: 803
Celotno besedilo (466,40 KB) |
8. JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEMMirjam Danilović, 2010, diplomsko delo Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika.
Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov.
Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2011; Ogledov: 3636; Prenosov: 312
Celotno besedilo (4,13 MB) |
9. MARIBORSKI POGOVORNI JEZIK V MOLIEROVI KOMEDIJIDarja Čižek, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborski pogovorni jezik v Molièrovi komediji predstavlja analizo govora v predstavi Plemeniti meščan, ki je bila premierno uprizorjena 23. februarja 2007 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Odločitev, da plemeniti meščan, gospod Jourdain, v predstavi govori, kot danes govori mariborsko meščanstvo, po mnenju ustvarjalcev ni cenen domislek, s katerim naj bi teater v svojo dvorano privabil kar največ lokalnega prebivalstva, željnega zabave, ampak želja ustvariti kontrast med mestno mariborščino, ki jo govori gospod Jourdain, in privzdignjeno predpisano slovensko govorno normo, ki jo govorijo aristokrati in kulturniška elita v predstavi.
Ker velja, da je gledališče elitni govorni medij, so v uvodu predstavljene osnovne značilnosti in opredelitve odrskega jezika. Ko govorimo o odrskem jeziku, govorimo dejansko o jeziku odrskih besedil. Tako bi morali razumeti tudi gledališki jezik. Besedilo uresničuje igralec s svojim gledališkim govorom, saj je odrski jezik tako pomemben del predstave, da lahko dostikrat rečemo, da je odrski jezik predstava sama.
Na slovenskih gledaliških odrih se vedno bolj uporablja narečna izgovarjava, predvsem mestne govorice v uprizoritvah komičnega žanra. Komedija je tiste vrste žanra, ki se prilagaja občinstvu, jeziku okolja ali pa jeziku avtorja. Igranje v narečju je veliko bolj zapleteno kot igranje v zbornem ali pogovornem jeziku.
Osnovno izhodišče naloge je neknjižna oblika jezika, mariborski pogovorni jezik, ki ga govori gospod Jourdain v krogu svoje družine, saj jezikovne rabe ne nadzoruje. V domačem okolju, v dialogih z ženo, lakajem in služkinjo je govorno najbolj sproščen. V analizi besedila, ki je bila narejena po tradicionalnih merilih jezikoslovja in zajema pregled glasoslovja, oblikoslovja, skladnje ter besedja, so zapisane in predstavljene značilnosti štajerske in panonske narečne baze.
Ključne besede: Ključne besede: odrski jezik, odrski govor, štajerska narečna baza, mariborski pogovorni jezik, SNG Maribor
Objavljeno v DKUM: 26.10.2010; Ogledov: 2744; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,34 MB) |
10. NAREČNI ELEMENTI V NEMŠKIH PREVODIH DEL PREŽIHOVEGA VORANCASabina Janžekovič, 2009, diplomsko delo Opis: Književno prevajanje se srečuje z različnimi prevajalskimi izzivi, eden izmed njih je tudi prevajanje narečnih elementov. Narečje kot kulturno-specifičen in jezikovni element igra pomembno vlogo v besedilu in tako zahteva posebno pozornost prevajalca.
V prevajalski praksi se srečujemo z različnimi metodami prevajanja narečnih elementov v literarnih besedilih, vse od prevoda s standardnim jezikom do uporabe ciljnega narečja.
Cilj naloge je raziskati v kolikšni meri so narečni elementi izvirnega besedila ohranjeni v ciljnem besedilu in na kakšen način se je prevajalec literarnega dela lotil prevajanja le teh.
Literarna osnova za primerjavo je delo Prežihovega Voranca Samorastniki in njegova nemška različica Wildwüchslinge.
Ključne besede: Ključne besede: narečni element, narečje, izvirni jezik, ciljni jezik, standardni jezik, pogovorni jezik, prevajanje.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2010; Ogledov: 2250; Prenosov: 240
Celotno besedilo (511,47 KB) |
