| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
GRAŠČINA SOCKA V LIKOVNIH DELIH PREDŠOLSKIH OTROK
Lilijana Ločnikar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena likovna vzgoja v predšolskem obdobju kot pomemben dejavnik pri procesu učenja ter razvoja ustvarjalnosti otrok. Teoretični del vsebuje podrobno predstavitev likovnega izražanja predšolskih otrok, otrokov psihosocialni razvoj, likovna področja, metode in oblike dela. Nadalje so predstavljeni osnovni podatki o obravnavanem motivu – graščini Socka. Predstavljeno je tudi projektno de
Ključne besede: Ključne besede:  otroci,  predšolska vzgoja,  projekt,  likovna vzgoja,  graščina Socka.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2992; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

2.
VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Maja Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem. V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 3060; Prenosov: 545 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (759,97 KB)

3.
PEDAGOŠKI EKSPERIMENT V ŠPORTNI VZGOJI - PRIMERJAVA REZULTATOV DVEH SKUPIN
Ivona Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan pedagoški eksperiment kot raziskovalna metoda pri športni vzgoji, podrobneje je predstavljeno psihomotorično učenje z vidika emocionalnega, socialnega in spoznavnega razvoja. Opisana je doživljajska vzgoja in njena načela ter cilji na področju športne vzgoje. V diplomskem delu je poudarjena pomembnost čustev pri učenju. Opisane so tudi elementarne igre, ki so uporabljene pri pedagoškem eksperimentu, ter tehnika podajanja in lovljenja žoge. Natančneje so opisane metode učenja in poučevanja, ki so uporabljene pri izvajanju vadbenih ur. Pedagoški eksperiment psihomotoričnega učenja kompleksne gibalne naloge podajanja in lovljenja žoge, je zajemal dvanajst otrok, starosti od pet let in štiri mesece do šest let. Glavni cilj diplomskega dela je bil otroke naučiti osnove tehnike podajanja in lovljenja žoge v obdobju desetih tednov. Raziskovalni problem je usmerjen v ugotavljanje in proučevanje razlik med inicialnim in finalnim stanjem znanja otrok ter razlike rezultatov med eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperiment sem primerjala z eksperimentom študentke Mateje Maguša ter ugotavljala in analizirala razlike. Naredila sem primerjavo rezultatov dveh eksperimentalnih skupin. Podatke, ki so zbrani, so obdelani z osnovnimi statističnimi metodami. Ugotovila sem, da je prirastek znanja pri otrocih eksperimentalne skupine pozitiven in sklepam, da se z organizirano vadbo določene gibalne naloge lahko zelo vpliva na razvoj le-te.
Ključne besede: Ključne besede: mlajši otroci, pedagoški eksperiment, psihomotorično učenje, podajanje in lovljenje žoge.
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 3353; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (363,92 KB)

4.
VRTEC DANES ZA OTROKE PRIHODNOSTI
Bernarda Radovan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vrtcu danes za otroke prihodnosti. Za to temo smo se odločili, ker imamo v Sloveniji različne predšolske vzgojno-varstvene ustanove, na eni strani javne vrtce in na drugi strani zasebne vrtce. Vsaka izmed predšolskih vzgojno-varstvenih ustanov sledi svojemu programu dela in poskuša ponujati kakovostno vzgojno-varstveno celoto. V času svoje prakse v različnih vrtcih po Sloveniji smo opazili, da se vrtci med sabo razlikujejo, vendar kljub temu vsak na svoj način ponujajo kakovost in težijo k temu, da se razvijajo ter bogatijo svoja delovanja. Zato nas zanima, v kakšno smer se bodo razvijali današnji vrtci, kaj je tisto, kar lahko ponujajo prihodnjim generacijam. Vrtec, ki teži h kakovostni prihodnosti je zagotovo ključnega pomena za vse nadaljnje generacije, saj je ves čas otrokom potrebno omogočati ustrezno predšolsko vzgojo, varstvo, okolje, oz. kakovostno celoto, ki bo zadostila otrokovim potrebam. Vzgojitelji ter starši otrok, ki obiskujejo vrtce se zagotovo vsak dan srečujejo z vprašanji, kaj je tisto, kar želijo otrokom ponuditi, kaj želijo izboljšati, oziroma, kako želijo obogatiti vrtce v današnjem prostoru, da bi ti zadovoljili vse njihove potrebe. Vrtci v današnjem prostoru ponujajo kakovost, ki je v koraku z današnjim časom; ker pa zunanji dejavniki vsak dan znova zahtevajo spremembe, se tudi vrtci temu prilagajajo in poskušajo ponuditi vedno več. Vrtec lahko tudi danes postane prostor za prihodnje generacije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vrtec, predšolska vzgoja, kakovost, vrtec prihodnosti, otroci, vzgojitelji, starši.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2820; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
VLOGA BOLNIŠNIČNEGA VRTCA PRI PRILAGAJANJU OTROK NA HOSPITALIZACIJO
Dragica Bogatin, 2009, diplomsko delo

Opis: Z izbrano temo, ki nosi naslov: Vloga bolnišničnega vrtca pri prilagajanju otrok na hospitalizacijo, je bil osnovni cilj prikazati vpliv bolnišničnega vrtca na otrokovo telesno, čustveno in zdravstveno počutje ter pomen bivanja staršev s hospitaliziranim otrokom. Predstavljene so odprte bolnišnice, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, pomen vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu in dejavnosti, ki se izvajajo v njem. Poglavju o pravicah otrok, staršev, hospitaliziranih otrok in dolžnostih staršev ob otrokovih pravicah sledi poglavje, ki zajema bolnega otroka v različnih okoljih, otrokovo vedenje in doživljanje med boleznijo. Sledi otrokova navezanost na starše, ločitev od njih, bivanja staršev skupaj s hospitaliziranim otrokom, posledice dolgotrajne hospitalizacije otroka v bolnišnici in kasneje doma. Empirični del diplomskega dela sestavlja anketa, ki je bila namenjena staršem hospitaliziranih otrok, ter anketa za zdravstveni kader otroškega oddelka. Z anketo za starše smo želeli ugotoviti prepoznavnost bolnišničnega vrtca med starši, vključevanje otroka v bolnišnični vrtec in njegov vpliv k boljšemu počutju hospitaliziranega otroka. Z anketo za zdravstveni kader otroškega oddelka pa smo želeli ugotoviti, kaj bolnišnični vrtec predstavlja za njih in njihovo delo. Iz rezultatov obeh anket je razvidno, da je bolnišnični vrtec prepoznaven med starši hospitaliziranih otrok, da ima »pozitivno« vlogo pri otrokovem počutju in njegovem prilagajanju na trajajočo hospitalizacijo. Starši se, v kolikor imajo možnost, odločajo za »bivanje« skupaj s hospitaliziranim otrokom in ga spodbujajo pri vključevanju v bolnišnični vrtec. Vključevanje bolnih otrok v bolnišnični vrtec s strani zdravstvenega kadra je spodbudno in predstavlja zapolnitev otrokovega časa, pomoč pri boljšem počutju in hitrejšem okrevanju.
Ključne besede: Ključne besede: bolni otroci, pravice, starši, hospitalizacija, bolnišnični vrtec, navezanost.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2074; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

6.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA
Denis Osenjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Hitro ukrepanje pri bolniku, ki mu je zastalo srce, je ključnega pomena za njegovo preživetje. Po raziskavah je v 90 % primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka. Vendar zgolj masaža srca in vpihovanje zraka po navadi ne zadostujeta za oživitev bolnika. Možnosti za le-to močno povečajo učinkoviti temeljni postopki oživljanja, med katere spada tudi pravilna uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki je v tem primeru ključna. Velikokrat pa je problem prav pomanjkljivo znanje. V diplomskem delu je obravnavana uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, s kratico poimenovanega tudi AED (Automated External Defibrillator), opisana je naprava AED, varna defibrilacija in pomen zgodnje defibrilacije za uspešno oživljanje ter vloga medicinske sestre na področju oživljanja. Predstavljena je tudi zgodovina zgodnje defibrilacije, vse do trenutnega stanja na področju avtomatske defibrilacije v Sloveniji, omenjena pa so tudi mesta, kjer se avtomatski zunanji defibrilatorji nahajajo. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljeni anatomija in fiziologija srca, ki nam razkrijeta zgradbo in delovanje srčne mišice. Opisani so tudi prehrana, prevodnost in srčno živčevje. Diplomsko delo predstavlja zgodovino, razvoj in splošno uporabo temeljnih postopkov oživljanja odraslih in otrok; opisanih je vseh deset osnovnih korakov algoritma za oživljanje in vsi štirje členi t. i. verige preživetja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 100 zdravstvenimi delavci in katere namen je bil ugotoviti poznavanje avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zanimanje za kontinuirano usposabljanje.
Ključne besede: Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, AED, zastoj srca, oživljanje, temeljni postopki oživljanja, odrasli, otroci.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 4180; Prenosov: 941 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

7.
OTROK IN ALERGIJA
Urša Muškatevc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otrok in alergija so v teoretičnem delu podrobneje predstavljena najpogostejša alergična obolenja oziroma alergije pri otrocih (bronhialna astma, kožni izpuščaji, alergija na pelod, alergija na živila, alergija na živalsko dlako, alergija na pršice in hišni prah, alergija na plesni ter alergija na žuželčje pike). Opredelili smo pojem alergije, vrste alergij, dogajanje v telesu ter vzroke in povzročitelje alergij pri otrocih, kakor tudi vlogo staršev, vlogo vzgojiteljice oziroma vrtca pri alergijah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med strokovnimi delavkami vrtca s pomočjo anketnih vprašalnikov. Namen raziskave je bilo ugotoviti, katera alergija je prisotna pri otroku v skupini, ali se alergije pogosteje pojavljajo pri deklicah, dečkih ali pri obeh spolih enako, kakšna je reakcija vzgojiteljic, ko pride pri otroku do značilnih znakov alergije, ali ocenjujejo, da imajo dovolj znanja o alergijah, kakšno je sodelovanje med starši in vzgojiteljicami ter ali starši dovolj resno jemljejo alergijo, ki jo ima njihov otrok. 57,8 % dokazuje, da je alergija na živila tista, ki se najpogosteje pojavlja pri otrocih v skupinah. V 64,5 % se alergija pojavlja pri obeh spolih enako. Vzgojiteljice pri »izbruhu« značilnih znakov alergije otroku pomagajo in seznanijo starše. V 88,8 % starši sodelujejo in se pogovorijo z vzgojiteljico o alergiji, ki jo ima njihov otrok, kar dokazuje, da starši resno jemljejo alergije svojega otroka. 44,4 % vzgojiteljic ocenjuje, da ima dovolj znanja o alergijah, 40 % vprašanih ocenjuje, da nima dovolj znanja o alergijah, 7 % vzgojiteljic pa ni prepričanih o zadostnosti svojega znanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: alergije, predšolski otroci, zaščita in preprečevanje, starši, vzgojiteljica.
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2757; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (719,73 KB)

8.
BOLEZNI OTROK, KI JIH LAHKO PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM
Martina Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci imajo pravico do nemotenega razvoja, pri čemer sta ena od pomembnejših pogojev za to telesno in duševno zdravje. Način življenja v okolju, v katerem otrok raste in dozoreva, ima pri tem velik pomen. Bolezni pa so in bodo vedno del odraščanja predšolskih otrok. Vendar je določene bolezni mogoče tudi preprečiti. V diplomskem delu z naslovom Bolezni otrok, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, so bile opisane nalezljive bolezni, ki jih zajema nacionalni program cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji, proti katerim se otroci morajo obvezno cepiti, in vrste bolezni, proti katerim se je možno cepiti za njihovo preprečevanje. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje, ali s cepljenjem otroka preprečujemo širjenje bolezni in zaščitimo tudi druge otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti ali ne želijo biti cepljeni. Strokovna medicinska literatura v vseh pogledih opisuje cepljenje in hkrati cepiva kot varno in učinkovito zaščito pred boleznimi. Skozi analizo izvajanja imunizacije predšolskih otrok, ki jo je pripravil Inštitut za varovanja zdravja RS, smo analizirali pojavljanje bolezni, proti katerim obstaja obvezno cepljenje. Odnos do zdravja se gradi postopno — prek vzpodbud in zgledov v najožjem okolju že v zgodnjem otroštvu in kasneje prek dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih. Predšolska vzgoja v Sloveniji naj bi se izvajala na visoki ravni in skrbi za otrokov celostni razvoj. Zato smo v diplomskem delu opisali in predstavili zdravstveno-higienski režim ter ob tem odgovorili na vprašanje, ki smo si ga zastavili: Na kakšen način je otrokom, vključenim v vrtec, omogočen zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emocionalnem in socialnem. In spoznali, da ne samo okolje, tudi vzgojitelji in drugi strokovni delavci ter tudi starši so tisti, ki otroku privzgajajo odnos do zdravja, najprej z lastnim vzgledom, nato še preko dejavnosti, ki zdravje vzpodbujajo, vzdržujejo in ohranjajo.
Ključne besede: Ključne besede: bolezni otrok, obvezno cepljenje, cepiva, otroci, vrtec, vzgojitelji, starši
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2419; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

9.
GIBALNE IGRE NEKOČ IN NJIHOVA UPORABA DANES
Dejan Gutman, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek Temo diplomske naloge predstavljajo ljudske gibalne igre, ki so se jih naši starši, dedki in babice igrali v svoji mladosti, ter možnosti njihove uporabe danes. Namen naloge je bil zbrati nekaj ljudskih gibalnih iger s širšega področja Slovenj Gradca. S pomočjo popisnega lista, ki smo ga razdelili staršem in starim staršem otrok vključenih v oddelek drugega starostnega obdobja v vrtcu Podgorje, smo zbrali dvajset ljudskih gibalnih iger. Ugotovili smo, da so se starši in stari starši v svoji mladosti igrali ljudske gibalne igre, ki se prenašajo iz roda v rod; da ljudske gibalne igre pozitivno vplivajo na razvoj vseh gibalnih sposobnosti pri otrocih; da z gibalnimi igrami naših staršev in starih staršev pozitivno vplivamo na razvoj vseh gibalnih sposobnosti; da otroci večine zbranih ljudskih gibalnih iger ne poznajo. Zaključujemo, da so ljudske igre preproste, lahko razumljive, zabavne in zanimive ter obenem predstavljajo izvrsten pripomoček za razvoj gibalnih sposobnosti.
Ključne besede: Ključne besede: ljudske gibalne igre, gibalne sposobnosti, predšolski otroci, igranje, kulturna dediščina
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 5671; Prenosov: 1028
.pdf Celotno besedilo (280,29 KB)

10.
MANDALA, VIR BOLJŠEGA POČUTJA IN KREATIVNEGA DELA PRI POUKU RAZREDNE STOPNJE
Petra Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter in velikokrat tudi (pre)obremenjen način življenja je ponavadi kriv za stres in njegove posledice, kot so: nemir, nespečnost, splošno nezadovoljstvo, razdražljivost, naveličanost, brezvoljnost, nezbranost, razne telesne in duševne bolezni itd. Da se lažje spoprijemamo s takšnim načinom življenja ter da preprečimo, omilimo ali se ozdravimo zgoraj naštetih posledic stresa, mnogi ljudje posegajo po sprostitvi za telo in duha. Moja diplomska naloga je tako povezana s sproščanjem, in to osnovnošolskih otrok s tehniko, med katero ustvarjajo mandale. V teoretičnem delu sem predstavila nekatere danes najbolj znane tehnike sproščanja in osnovne pojme, ki so povezani z mandalo. Omejila sem se na raziskovanje pomena mandale v obredih, religijah, meditaciji, vesolju in njenem vplivu na človeka. V tem delu so opisani še nekateri napotki in predlogi, ko se odločimo za uporabljanje te tehnike sproščanja pri pouku na razredni stopnji. V empiričnem delu sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla. Zanimalo me je, kako pogosto slovenski učitelji razrednega pouka vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, kakšne tehnike uporabljajo in s kakšnim namenom jih uporabljajo. Ugotoviti sem tudi želela, če poznajo tehniko sproščanja, med katero se ustvarjajo mandale. Moj namen je bil tudi ugotoviti, kako se učenci razredne stopnje počutijo ob ustvarjanju mandal, in hotela sem jih spoznati še z enim načinom sprostitve. V raziskavo je bilo vključenih 41 učiteljev razrednega pouka ter 11 učencev 5. razreda. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika za razredne učitelje in ustne ankete za učence. Raziskava je pokazala, da vsi anketirani učitelji vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, najpogosteje vsaj enkrat na teden. Pri tem so zelo dinamični, saj uporabljajo veliko različnih sprostitvenih tehnik. Izkazalo se je, da več kot polovica anketiranih učiteljev ( 25 ) pozna sproščanje s pomočjo mandal, vendar je od teh vsi še niso uporabili pri svojem pouku. Učencem, ki so sodelovali v raziskavi, so se zdele mandale zanimive, ob njihovem izdelovanju pa so se počutili umirjeno, sproščeno. V razredu je vladalo prijetno razpoloženje.
Ključne besede: Ključne besede: stres, sprostitev, osnovnošolski otroci, mandala, tehnika sproščanja, ustvarjanje mandal;
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 2396; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici