1. Disneyjeva risanka kot del medijske in književne vzgoje v I. vzgojno-izobraževalnem obdobjuJana Ivartnik, 2019, magistrsko delo Opis: Film je eno izmed didaktičnih sredstev, s katerim se učenci srečujejo na vsakodnevni ravni, čeprav nezavedno, tako v šoli kot doma. Pomembno je, da otrok film razume in se iz filma uči. Vse skupaj je med drugim tesno povezano in velikokrat prepleteno z poukom književne vzgoje, saj je film velikokrat narejen prav po literarnih predlogah. Tukaj nastopi pomembna vloga učitelja, saj mora učenca pripraviti, da se bo v najboljši meri poistovetil z besedilom in iz njega potegnil najboljši literarni užitek za nadaljnje ustvarjanje, saj je ravno zaznavanje, razumevanje in vrednotenje literarnega besedila in vseh literarnih, vizulnih in zvočnih segmentov tisto, kar učencu ponudi podlago za razumevanje animiranega filma. Spoznanje, da sta didaktika mladinske književnosti in didaktika animiranega filma tesno povezani in se združujeta v novo didaktiko animiranega filma, je bilo uporabljeno in povzeto že v dveh magistrskih nalogah, kjer so analize pokazale, da brez poznavanjs književne vzgoje ne moremo zaznati vseh segmentov, ki so uporabljeni v animiranem filmu.
V svoji nalogi predstavljam, kako sta filmska vzgoja in književna vzgoja med seboj povezani. Pri tem sem se osredotočila in predstavila pomen filmske vzgoje za otroke, ter kako in na kakšen način je ta povezana s poukom književne vzgoje, ki je podlaga za razumevanje animiranega filma. Poleg opisa filmske in književne vzgoje, sem v nalogi podrobno opisala tudi ustvarjanje animiranega filma, komponente, tehnike in pomen animiranega filma za otroke.
Ker je film dandanes v OŠ še vedno premalo uporabljen, ali pa je uporabljen zunaj pouka, bom v magistrski nalogi z metodo razvijanja zmožnosti, zaznavanja, razumevanja in vrednotenja otroškega/animiranega filma, raziskala učinkovitost na novo ustvarjene metode na razvijanje recepcijskih zmožnosti. Pri tem bom usmerjala učence na prezrte signale filmske govorice: na področju dramskega besedila (scenarija) animiranega filma, na področju vizualnih, likovno-kinestetičnih segmentov in na področju zvokovnih segmentov.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: filmska vzgoja, metode in oblike dele, animirani film, estetika recepcije, Disneyjeve risanke.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2019; Ogledov: 1593; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. VLOGA ODRASLIH PRI SPOLNI VZGOJI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJUSabina Bartolj, 2017, diplomsko delo Opis: Izkušnje, ki si jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, imajo velik vpliv na njegovo poznejše pojmovanje odnosov med spoloma ter spolnost. Iz tega razloga spolna vzgoja nikakor ne bi smela biti zanemarjena s strani staršev in strokovnih delavcev. Odrasli namreč pogosto menijo, da je otroštvo obdobje nedolžnosti in zanemarijo vpliv zgodnjih let na poznejšo spolnost. Pravilna skrb za vzgojo otrok vključuje tudi pravilno spolno vzgojo, katere cilj je naučiti otroke ljubezni, ki človeka spremlja skozi celo življenje.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo na vzorcu 264 staršev in 136 strokovnih delavcev v vrtcu. Pri raziskovanju stališč smo ugotovili, da se strokovni delavci bolj kot starši zavedajo potrebe po pogovarjanju o spolnosti z otroki, ocenjujejo, da imajo tudi več znanja o tem, kaj mora otrok vedeti o spolni vzgoji med 3. in 6. letom, bolj vedo, kako se pogovarjati z otroki o tej temi in imajo bolj toleranten odnos do masturbiranja. Starši pa pogosteje od vzgojiteljev menijo, da se je z otrokom potrebno pogovarjati o vrednotah in stališčih glede spolnosti. Pri raziskovanju izvajanja dobrih praks glede spolne vzgoje smo ugotovili, da strokovni delavci pogosteje kot starši uporabljajo literaturo pri pogovorih o spolnosti, pogosteje spodbujajo igro vlog na to temo ter pogosteje skupaj z otroki prebirajo literaturo na temo spolnosti. Rezultati tudi kažejo, da starši in strokovni delavci redko sami spodbudijo pogovor o spolnosti, prav tako se tudi premalo zavedajo pomembnosti pogovorov na to temo. Analiza prostih odgovorov je pokazala, da se največ anketirancev zaveda pomena spolne vzgoje v predšolskem obdobju, precej jih je menilo, da je potrebno otroke učiti le osnovne informacije o razlikah med spoloma ter o odnosu med moškim in žensko, nekateri pa so mnenja, da je spolnosti tabu tema. Celotna raziskava nakazuje, da je spolna vzgoja še vedno premalo poudarjena, mnogi nimajo o tem ustreznih predstav, izražajo strah in negotovost, otroci imajo o tem premalo znanja in informacij. Tema o spolnosti sicer na prvi pogled ni zelo opazna in problematična, lahko pa ima zelo daljnosežne in globoke posledice v obdobju odraščanja in odraslosti, če v zgodnjem otroštvu temu ne posvetimo ustrezne pozornosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, spolna vzgoja, spolnost, vloga staršev, vloga strokovnih delavcev
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2494; Prenosov: 312
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. PROJEKTNO DELO Z LUTKAMI V INTEGRACIJI Z DRUGIMI PODROČJI KURIKULUMAMartina Žalar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Projektno delo z lutkami v integraciji z drugimi področji kurikula sta zajeta teoretičen in praktičen del.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili lutko, vrste lutk, dejavnosti z lutko, povezavo lutkovno-dramskega področja z ostalimi področji kurikula. Podrobno smo opisali projektno delo, njegova načela in tipe. Predstavili smo tudi organizacijo, zgradbo in potek projekta. Opisali smo lutko kot pomagalo pri dejavnostih področij iz kurikula, kako si lahko z njo pomagamo pri različnih področjih ter kako lahko lutka pomaga otrokom pri igri in učenju.
Največjo pozornost smo usmerili v praktičen del naloge, to je izvedba projekta v vrtcu. Vemo, da je igra otrokova glavna in zelo pomembna potreba, saj se preko nje otrok celostno razvija, zato smo preko nje izoblikovali vse dejavnosti.
V ta del naloge smo vključili tudi dnevne priprave s cilji, sredstvi in metodami dela, ki smo jih uporabili. Vsaki pripravi pa je sledila tudi kasnejša evalvacija in slikovni material.
Namen je bil izvesti projekt in pri otrocih vzbuditi interes in veselje do igranja z lutkami. Spodbuditi smo želeli domišljijo otrok in jim približati lutkovno dramatizacijo.
Uporabili smo deskriptivno metodo, kjer smo proučevali na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov brez vzročnega razlaganja. Prav tako smo uporabili tudi metodo projektnega dela.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE:
lutka, dramsko področje, predšolska vzgoja, otrok, kurikul, področja kurikula, projektno delo, priprave.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1697; Prenosov: 378
Celotno besedilo (6,22 MB) |
4. SPODBUJANJE SOCIALNEGA IN EMOCIONALNEGA UČENJA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCUMaja Veit Berčnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje socialnega in emocionalnega učenja predšolskega otroka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičen delu so predstavljene ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev. Prvi del obsega emocionalni razvoj, v katerem so bili izpostavljeni razvoj čustev, začetki čustvenega izražanja ter razumevanje in nadzorovanje čustev pri različnih starostih otrok. Drugi del teoretičnega dela pa se osredotoča na socialni razvoj, pri čemer sta bila v središču zanimanja razvoj socialnih kompetenc ter odnos med vrstniki in dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvajanje aktivnosti, s katerimi otroci pridobivajo socialno-emocionalne kompetence.
Ker čustva organizirajo in uravnavajo posameznikove izkušnje na vsakem področju življenja ter služijo posameznikovemu prilagajanju na okolje, je bila v diplomskem delu izpostavljena pomembnost spodbujanja socialnega in emocionalnega razvoja ter učenja predšolskega otroka v vrtcu, predstavljene pa so bile tudi dejavnosti, ki jih izvajamo v Vrtcu Tezno Maribor.
V empiričnem delu diplome so bila predstavljena spoznanja in stališča o pomembnosti socialnega in čustvenega razvoja otroka v primerjavi z drugimi vidiki otrokovega razvoja ter spoznanja o prisotnosti načrtovanih vsebin s področja socialnega in emocionalnega učenja v praksi. V diplomski nalogi so bila predstavljena tudi stališča vzgojiteljev o dejavnikih, ki vplivajo na načrtovanje in uspešno izvajanje aktivnosti s področja socialno-emocionalnega učenja. Podatki, pridobljeni od vzgojiteljev mariborskih vrtcev, so pokazali, da je sistematično načrtovanje ciljev in vsebin s področja socialno-emocionalnega učenja zelo pomembno, saj otroci v tej starosti pridobijo nova spoznanja in razvijejo strategije za uspešno vključevanje v družbo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: emocionalne kompetence, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, socialne kompetence, socialni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 5013; Prenosov: 1034
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. IZPOSTAVLJENOST ŠTUDENTOV DEJAVNIKOM TVEGANJA ZA NASTANEK KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNIJanja Lorber, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V študentskih letih si izoblikujemo navade, ki nas bodo spremljale skozi celotno življenje. Izberemo si lahko svoj način življenja, ter ga popolnoma prilagodimo našim potrebam. Način življenja skozi otroštvo in mladostništvo, se namreč lahko odraža z boleznimi v starosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni same, prisotne pri študentih Fakultete za zdravstvene vede.
Metode: Raziskava temelji na deskriptivni in kvantitativni metodologiji dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel, katerih rezultate smo prikazali v obliki grafov.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo študentje pretežno dobre prehranjevalne navade in, da niso v veliki meri izpostavljeni dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ampak se srečujejo s težavami v počutju. Kronične nenalezljive bolezni so bile prisotne pri 12 % anketiranih, pri več kot tretjini anketiranih, pa imajo kronična nenalezljiva obolenja ožji družinski člani.
Sklep: Pomembno je, da skrbimo za zdravje takrat kadar smo zdravi, to pomeni takrat, ko lahko še sami v veliki meri veliko storimo zase. Prav tako je ključnega pomena to, da poznamo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ter da prepoznamo tvegana vedenja, saj so kronične nenalezljive bolezni v porastu.
Ključne besede: Ključne besede Kronične nenalezljive bolezni, študentje, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 2603; Prenosov: 292
Celotno besedilo (932,01 KB) |
6. Kvaliteta življenja žensk z urinsko inkontinencoPolonca Senegačnik, 2014, diplomsko delo Opis: Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina. Pri ženskah urinska inkontinenca vpliva na njihovo kvaliteto življenja predvsem na psihološki in družbeni ravni. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti kvaliteto življenja žensk z urinsko inkontinenco.
Raziskava je bila izvedena v Društvu Mena. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 30-im ženskam. S vprašalnikom smo ugotovili, da imajo ženske z urinsko inkontinenco predvsem težave s telesno aktivnostjo, s hojo ponoči na stranišče, pri prostovoljnih aktivnostih ter da urinska inkontinenca pri njih povzroča najpogosteje strah, nervozo, anksioznost, nesproščenost, zadrego in depresijo.
Ključne besede: Ključne besede: urinska inkontinenca, kvaliteta življenja, zdravstvena vzgoja, pripomočki za urinsko inkontinenco.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2219; Prenosov: 575
Celotno besedilo (1,69 MB) |
7. Otrok in hipertermijaTanja Nerad, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Hipertermija nastane zaradi motenega oddajanja telesne temperature v okolico. Do nje pride ob naporno večji mišični dejavnosti, pri povečanem presnavljanju nekaterih bolezni endokrinih žlez, vročinski kapi, pregretju dojenčka, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože. Zelo pomembno je, da se starši naučijo opazovati svojega otroka, ko je zdrav in ko je bolan. Pomemben podatek pri povišani telesni temperaturi je podatek o popiti tekočini in o tem, kakšna je otrokova koža. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo. Namen promocije zdravja je spodbuditi posameznika in skupine prebivalcev, da bi skrbeli za ohranjanje lastnega zdravja, zdravja otrok, oziroma da začnejo ali ohranjajo aktivno skrb za svoje zdravje.
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 15-ih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu 2013, je sodelovalo 60 staršev in 54 oseb negovalnega tima. Podatke, ki smo jih dobili, smo statistično obdelali s pomočjo trivzorčnega programa Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je tri četrt anketiranih staršev še vedno premalo seznanjenih z naravnimi metodami zniževanja povišane telesne temperature, saj se že ob rahlem povišanju takoj poslužujejo antipiretikov. Zato bi bilo dobro, da bi jih člani negovalnega tima osveščali o prednostih naravnih metod zniževanja povišane telesne temperature in o pomenu zdravil za zniževanje le-te.
Sklep: Čeprav je naše zdravstvo in medicina zelo napredovala, so starši in člani negovalnega tima še vedno premalo poučeni in seznanjeni o povišani telesni temperaturi, njenih vzrokih, koristnih in škodljivih učinkih povišane telesne temperature, o zdravljenju, vročinskih krčih in o tem, kdaj naj bi starši otroka peljali k pediatru. Ko bodo člani negovalnega tima dovolj strokovno usposobljeni in kompetentni za dajanje informacij o povišani telesni temperaturi, se bo strah pri njih in starših bolnih otrok zmanjšal.
Ključne besede: Ključne besede: hipertermija, povišana telesna temperatura, otrok, vročinski krči, komunikacija in nudenje pomoči, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 2802; Prenosov: 652
Celotno besedilo (657,07 KB) |
8. Gastroezofagealna refluksna bolezen in osveščenost ljudiKatja Krajnc, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je vse pogostejša kronična bolezen v sodobnem času, pri kateri gre za čezmerno izločanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Najpogostejši težavi, ki ju povzroča GERB, sta zgaga (pekoč občutek za prsnico) in regurgritacija (pritekanje želodčne vsebine nazaj v usta). Namen diplomskega dela je predstaviti GERB, kdaj in kako pogosto se pojavlja, kako se ljudje soočajo s težavami, ki jih povzroča bolezen, in kako te težave vplivajo na njihov način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni pridobljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik z 18 vprašanji. V raziskavo je bilo zajetih 100 naključno izbranih občanov občine Sv. Tomaž. Z raziskavo smo ugotovili, da se znaki GERB najpogosteje pojavljajo po obroku in da ima večina anketiranih težave večkrat letno. Anketirani se s težavami, ki jih povzroča bolezen, soočajo tako, da upoštevajo dieto oz. se izogibajo prehrane, ki jim povzroča težave, nekateri pa preprosto ne storijo ničesar. Seznanjenost o bolezni je torej zelo dobra, je pa nekoliko slabše upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja, s katerimi bi anketirani lahko lajšali svoje težave.
Ključne besede: Ključne besede: GERB, zgaga, regurgritacija, zdravstvena vzgoja, prehrana gastroezofagealne refluksne bolezni.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 2173; Prenosov: 285
Celotno besedilo (834,23 KB) |
9. Odnos mladostnikov do hitre prehraneRezarta Veliu, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniki, ki so podvrženi hitremu načinu življenja ter hitremu prehranjevanju, so hkrati žrtve sodobnega časa. Diplomsko delo obravnava odnos mladostnikov do hitre prehrane, vlogo družine, družbe in medijev pri izbiri hrane mladostnika. Predstavljena je zdrava prehrana, smernice zdravega prehranjevanja in preventivna vloga medicinske sestre ter njeno zdravstveno-vzgojno delo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo mladostniki do hitre hrane, in ali mladostniki vedo, kaj je zdravo prehranjevanje.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik. Anketo smo izvedli med polnoletnimi dijaki v enem izmed parkov v Mariboru. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter rezultate ponazorili v obliki grafov.
Rezultati: Ugotovili smo, da mladostniki zelo radi uživajo hitro prehrano kljub temu, da se zavedajo, da ni zdrava za njihov razvoj. Večinoma se ne držijo smernic zdravega prehranjevanja. Ugotovili smo tudi, da so medicinske sestre nosilke odgovornega dela. Z zdravstveno-vzgojnim delom širijo pojem zdrave prehrane in nevarnosti hitre, nezdrave hrane.
Sklep: Mladostnike je potrebno o zdravi prehrani poučiti, potrebno jim je razložiti, kako hitra hrana vpliva na njihov razvoj in da hitra prehrana ni najboljša izbira za njih. Nezdrave prehranjevalne navade mladostnikov, zlasti neprimerna izbira živil in neredno prehranjevanje lahko povzročijo slabo počutje ter hkrati vplivajo na odpornost organizma. Vloga medicinske sestre je, da mladostnike in starše poučuje o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Je samostojna na svojem področju ter mora imeti veliko strokovnega znanja in izkušenj.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, hitra prehrana, družina, družba, mediji, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 11.12.2013; Ogledov: 3334; Prenosov: 524
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. MATEMATIČNA AKTIVNOST V SLOVENSKIH VRTCIHMonika Herbaj, 2013, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Otroci imajo v vrtcih mnogo priložnosti, da se srečajo in sodelujejo pri matematičnih
dejavnostih. Otrok za matematične igre v vrtcu uporablja vsakdanje okolje in predmete:
shranjuje igrače v zaboje (npr. lesene gradnike v zaboj, punčke v košaro, avtomobile na
polico, …), opazuje vzorce na oblačilih, igračah, se uči pojma levo in desno, šteje črte na
prehodu za pešce, se igra z geometrijskimi oblikami in jih išče v naravi, meri čim več
različnih objektov (npr. s koraki, dlanjo, pa tudi s standardnimi merili). Odrasli morajo otroka
spodbujati in mu ponujati čim več priložnosti in materialov, s katerimi bo lahko otrok
raziskoval in pridobival matematična znanja.
Diplomska naloga z naslovom Matematična aktivnost v slovenskih vrtcih vsebuje teoretični
vidik razvoja otrok, učenje matematike predšolskih otrok v vsakdanjem življenju, v vrtcu.
Naloga predstavi matematična področja, ki jih obsega kurikulum za vrtce (aritmetika in
algebra, geometrija in merjenje), in načine, kako se otroci seznanjajo z njimi. Pomembno je,
da se otrok uči na podlagi konkretnih izkušenj, saj je le tako lahko aktiven udeleženec učnega
procesa.
V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anonimnega anketnega
vprašalnika, ki so ga izpolnili vzgojitelji in vzgojiteljice slovenskih vrtcev.
Rezultati kažejo:
− katera matematična področja dejavnosti vzgojitelji izvajajo z otroki,
− pri katerih matematičnih aktivnostih je sposobnost otrok največja,
− katere matematične dejavnosti vzgojitelji izvajajo najraje in
− koliko krat na mesec vzgojitelji izvajajo, načrtujejo in izvajajo matematične dejavnosti kot
usmerjeno dejavnost.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, matematika, aritmetika in algebra, geometrija, merjenje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2013; Ogledov: 4761; Prenosov: 1259
Celotno besedilo (1,03 MB) |
