| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
INTERNETNO BANČNIŠTVO PREBIVALSTVA NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH BANK
Barbara Matjašec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se odločili, da bomo predstavili internetno bančništvo prebivalstva, ki postaja vse bolj uporabna storitev s strani komitentov, pomembno pa je tudi, da banka na trgu še naprej ostane konkurenčna. Najprej smo predstavili elektronsko poslovanje, opredelili pojem elektronskega poslovanja in opisali značilnosti elektronskega poslovanja. Opisali smo tudi elektronsko bančništvo, razvoj elektronskega bančništva in njegove značilnosti. Nadalje smo našteli ter na kratko opisali elektronsko prodajne poti v bankah: plačilne kartice, mobilno bančništvo, bankomati, telefonsko bančništvo in internetno bančništvo. Večji poudarek smo dali internetnemu bančništvu, kjer smo primerjali stroške spletnega bančništva nekaterih bank v novembru 2008 in januarju 2009. Našteli smo tudi prednosti internetnega bančništva, ki ga le-to prinaša tako banki kot tudi komitentu. Dodali smo tudi nekaj tveganj, ki se pojavljajo pri uporabnikih internetnega bančništva. Raziskali smo tudi uporabo internetnega bančništva v državah EU, hkrati pa smo se lotili tudi varnosti in varnostnih ukrepov ter nekaterih koristnih napotkov, ki jih priporoča Microsoft Slovenija za varno uporabo internetnega bančništva. V zadnjem poglavju smo opisovali internetno bančništvo prebivalstva na primeru izbranih slovenskih bank: Deželne banke Slovenije d. d., Nove Ljubljanske banke d. d., Raifffeisen Banke, Hypo Alpe-Adria-Bank d. d. in Nove Kreditne banke Maribor d. d. Za vsako posamezno banko smo opisali nastanek banke, katere organizacijske enote sestavljajo banko, kakšne dejavnosti opravlja banka, nenazadnje pa smo opisali storitev internetnega bančništva za vsako posamezno banko. Ker so uporabniki internetnega bančništva vse zahtevnejši, se banke zavedajo, da morajo slediti tehnološkemu napredku, saj bi jim v nasprotnem primeru konkurenca speljala komitente. Lahko tudi trdimo, da se vse več ljudi odloča za opravljanje bančnih poslov preko interneta, saj lahko na ta način bančne zadeve uredijo hitreje in udobneje. Razen tega pa je elektronsko bančništvo veliko cenejše kot pa klasičen način poslovanja, tako za banko kot tudi za komitenta.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko prodajne poti, plačilna kartica, mobilno bančništvo, bankomat, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo, varnostni ukrepi internetnega bančništva, DBS NET, NLB Klik, RaiffeisenNET, HYPOnet, Bank@Net.
Objavljeno: 22.09.2009; Ogledov: 2991; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (507,43 KB)

2.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 3094; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
VARNOST SISTEMOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU KLIK NLB
Barbara Belič, 2009, diplomsko delo

Opis: Dandanes je nemogoče najti banko, ki ne bi poslovala elektronsko ter nudila storitev elektronskega bančništva. Internetno bančništvo je kot storitev elektronskega bančništva dalo bankam nove razsežnosti, saj so te večino svojih storitev ponudile kar v svoji spletni poslovalnici. Komitenti bank pa za uporabo spletne poslovalnice potrebujejo le osebni računalnik ter dostop do interneta. Zaradi prednosti uporabe internetnega bančništva, število uporabnikov spletnih bank iz dneva v dan narašča. Za varnost sistemov internetnega bančništva mora biti poskrbljeno z obeh strani, tako s strani banke kot tudi s strani uporabnikov. Banke zagotavljajo varnost na omenjenem področju s pomočjo varnostne tehnologije (požarni zidovi, usmerjevalniki, kriptografija in overjanje), uporabniki pa z rednim posodabljanjem operacijskih sistemov, protivirusnih programov ter s skrbnim varovanjem osebnih podatkov s čimer pripomorejo k višji stopnji varnosti ter zanesljivosti sistemov internetnega bančništva. S spleta pretijo različne nevarnosti, ki posredno in neposredno vplivajo na internetno bančništvo. Virusi, črvi in trojanski konji lahko oslabijo delovanje osebnih računalnikov ter uničijo podatke ter datoteke shranjene na njih. Navedeni škodljivi programi tako posredno vplivajo na spletno bančništvo. Neposredno pa se na internetno bančništvo nanaša pojav lažnih spletnih strani bank (ribarjenje in pharming). Nepridipravi skušajo s pomočjo lažnih spletnih strani priti do podatkov s katerimi imajo kasneje dostop do našega transakcijskega računa.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje/ Elektronsko bančništvo/ Internetno bančništvo/ Varnost sistemov internetnega bančništva/ Varnostna tehnologija/ Ribarjenje/ Pharming/ Virusi/ Črvi/ Trojanski konji/ Klik NLB
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2076; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (882,74 KB)

4.
INTEGRACIJA ELEKTRONSKIH PRODAJNIH POTI V BANKAH
Vesna Lipuš, 2009, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili elektronske prodajne poti bank ter kot primer prikazali še elektronske prodajne poti, ki jih pri svojem poslovanju uporablja Banka Celje d.d. To temo smo raziskali zaradi zanimivosti, predvsem pa zaradi porasta elektronskega poslovanja pri nas v zadnjih letih. Kot vemo je elektronsko poslovanje zelo širok pojem, zato je treba omeniti, da obsega ta pojem tudi elektronsko bančništvo, elektronsko trženje, elektronsko trgovanje, spletno trgovanje, svetovanje na daljavo, elektronsko zavarovalništvo, delo na daljavo, pouk na daljavo… Diplomsko delo smo razdelili na več poglavij in sicer zato, da je bolj pregledno in da se bralci najprej seznanijo z samim pojmom elektronskega poslovanja in da lahko vidijo katere elektronske prodajne poti nudijo banke, med njimi tudi Banka Celje d.d. ki smo jo vključili v diplomsko delo kot primer. Prvi del je tako namenjen razlagi pojma elektronskega poslovanja in razvoju le-tega. Dotaknili smo se tudi vrst elektronskega poslovanja, namenili nekaj besed prednostim in slabostim, ter varnosti elektronskega poslovanja, ki je zelo pomemben element elektronskega poslovanja, še zlasti v današnjih časih, ko se število uporabnikov povečuje. V tem delu smo tudi prikazali vrste elektronskih prodajnih poti, ki jih uporabljajo banke, kot so na primer: bančni avtomati, bančni kioski, pos terminali, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo ter druge možne elektronske prodajne poti. V drugem delu pa smo kot primer vzeli Banko Celje d.d. in njene elektronske prodajne poti. Najprej smo nekaj besed namenili izključno Banki Celje d.d., njeni zgodovini in razvoju, nato pa se posvetili elektronskim prodajnim potem. Zaradi zaupnih podatkov, ki nam jih Banka Celje d.d. ne sme posredovati, smo bili omejeni z literaturo. Tako smo podatke črpali iz interneta in raznih brošur, ki so nam jih posredovali zaposleni na Banki Celje d.d. Klasični načini plačevanja s čeki in gotovino, postopoma izginjajo iz prometa, nadomeščajo pa jih sodobni načini plačevanja. Čemu bi nosili gotovino za plačevanje položnic in se izpostavljali nevarnosti ropa, ko pa lahko to izvršimo kar doma s klikom na miško, s tem pa prihranimo tudi pri času. Elektronsko poslovanje nam tako omogoča hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, vrste elektronskega poslovanja, elektronske prodajne poti, internet, komitent, bančni avtomati, informacijski terminali, bančni kioski, pos delovna mesta, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, klicni centri, pametna kartica, elektronska denarnica, interaktivna televizija, WAP, varnost elektronskega poslovanja, bančno pismo, plačilne kartice, digitalni podpis, Klik, Halo banka, PIN, spam, virusi, trojanski konji, črvi.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2356; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (811,74 KB)

5.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Jelena Furundžić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je tako v svetu kot pri nas ena izmed novejših storitev, ki jih ponujajo banke. V drugem poglavju sem vsebinsko opredelila definicijo elektronskega bančništva ter kako ga lahko obravnavamo iz širšega in ožjega vidika. V naslednjem koraku sem predstavila segmente elektronskega bančništva in na kratko tudi opredelila bančne komitente. Nadalje sem opisala njegov razvoj ter predstavila njegove prednosti in slabosti tako za banke kot za komitente. V tretjem poglavju sem opisala delovanje elektronskega bančništva na standarden način in delovanje z uporabo interneta. V četrtem poglavju sledi kratek opis storitev elektronskega bančništva, kot so bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno in telefonsko bančništvo ter telebanking in internetno bančništvo. V naslednjem poglavju sem se dotaknila tudi Zakonske ureditve pri elektronskem bančništvu, ter varnostne elemente in tveganja, ki se pojavijo pri uporabi le-tega. Za zaključek pa sem predstavila Novo Ljubljansko banko, kjer sem opisala NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe in samostojne podjetnike, NLB Moba in NLB Teledom.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, telebanking, internet bančništvo, varnost in tveganje elektronskega bančništva, NLB Klik, NLB Proklik, NLB Moba, NLB Teledom.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2902; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (269,23 KB)

6.
SPLETNO BANČNIŠTVO NLB (NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D.)
Ines Hanžel, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju so na kratko opisane spletne strani, značilnosti le teh ter primeri spletnih strani. V nadaljevanju diplomskega seminarja je nekaj vrstic namenjenih opredelitvi spletnega bančništva, na kratko je predstavljena zgodovina oz. razvoj spletnega bančništva v Sloveniji ter prednosti in slabosti le tega. V tem sklopu je kot zadnje predstavljena varnost, ki je pri uporabi spletnega bančništva zelo pomembna tako za banko kot tudi za posameznika, ki spletno bančništvo uporablja. V zadnjem delu je moč zaslediti analizo internetnega bančništva na primeru Nove Ljubljanske banke d.d., bančne storitve, ki jih je možno uporabljati preko spletne banke NLB imenovane NLB Klik ter druge storitve, ki jih banka ponuja za podjetja in prebivalstvo. Zadnje vrstice v tem sklopu so pa namenjene NLB Prokliku. Proklik nam omogoča enostavno, varno, hitro in cenejše opravljanje plačilnih sredstev. Gre za domača plačila, čezmejna plačila in plačila s tretjimi državam.
Ključne besede: spletno bančništvo, NLB Klik, varnost, spletna stran
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 2385; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
VARNOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ZA POTROŠNIKE PRI NOVI LJUBLJANSKI BANKI IN NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR
Teja Imperl, 2010, diplomsko delo

Opis: Tehnološki napredek in vse hitrejši življenjski stil potrošnikov sta pripravila banke do tega, da uvajajo v svojo ponudbo storitev elektronsko poslovanje. Komitentom je poleg udobja prihranjenega ogromno časa, banke pa na ta način razbremenijo svoje uslužbence na bančnih okencih, ki se lahko bolj posvetijo posameznim strankam. Vse več ljudi se poslužuje opravljanja bančnih storitev preko elektronskega bačništva. Pri uporabi elektronskega bančništva se kažejo naslednji pozitivni učinki: • zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja, • prihranek strankinega časa, • primerljivost informacij, • odpiranje novih trgov • itd. Spletno bančništvo je izpostavljeno različnim tveganjem. Rešitve elektronskega bančništva morajo zato zagotavljati visoko varnost. Podatki morajo biti tajni, prebere jih lahko le tisti, kateremu so namenjeni. Prav tako mora biti onemogočeno spreminjanje podatkov ob prenosu, prejemniku mora biti omogočeno ugotavljanje identifikacije osebe, ki je poslal podatke, prejemniku mora biti tudi omogočeno preverjanje pristnosti spletnega mesta. To omogočajo različni varnostni ukrepi, kot sta npr. šifriranje, elektronski podpis, overjanje itd. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na teoretično predstavitev elektronskega bančništva, zakonodaje in varnosti elektronskega poslovanja. V drugem delu pa smo predstavili elektronsko bančništvo ter varnost le-tega na primeru dveh največjih slovenskih bank, in sicer NLB, ki ima za potrošnike elektronsko banko imenovano NLB Klik in NKBM, ki uporablja Bank@Net, ter primerjava obeh. Banke se zavedajo vseh nevarnosti v sodobnem svetu oz. svetu interneta in skušajo po svojih najboljših močeh uporabnike obvarovati pred le-temi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: elektronsko bačništvo, varnost elektronskega bačništva, NLB Klik, Bank@Net, ZEPEP
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 1390; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Sara Kralj, 2011, diplomsko delo

Opis: Osemdeseta in sploh devetdeseta leta prejšnjega stoletja so pomenila revolucijo na področju informatike in interneta. Takrat se je pokazalo, da je internet medij neomejenih možnosti. Razvoj globalnega računalniškega omrežja interneta pomeni prelomnico v razvoju komunikacij. Njegova univerzalnost, velika razširjenost, dostopnost in nizka cena priključitve in dela v omrežju so povzročili, da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije. Zaradi dolgih čakalnih vrst pred bančnimi okenci, slabega pregleda nad poslovanjem in slabše informiranosti svojih komitentov so banke začele razmišljati, kako svoje storitve na čim lažji in čim hitrejši način prinesti k svojim komitentom na dom, kako torej vpeljati sisteme za poslovanje na daljavo. Tako se je razvilo elektronsko bančništvo, ki ga pojmujemo e-bančništvo in ki obsega mnogo storitev. E-bančništvo omogoča komitentu hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev preko svetovnega spleta. Vse več ljudi se poslužuje opravljanju bančnih storitev preko e-bančništva, saj jim le ta omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa banke, ter cenovno ugodnost. Uvajanje poslovanja preko interneta v banko je smiselno takrat, ko je dosežen večji marketinški učinek (oz. da je banka v koraku s konkurenco) in ko so s tem doseženi nižji stroški. Tako je poslovanje preko interneta za banko smiselno predvsem na tistih področjih, na katerih se pojavlja zelo veliko podobnih operacij, torej področjih, ki so povezana z osnovno dejavnostjo banke: poslovno bančništvo, investicijsko bančništvo, ukvarjanje z nepremičninami,… Dvom o varnosti je vsekakor manjši kot v preteklosti, je pa dejansko še prisoten. Absolutne varnosti torej ni, zato je osrednjega pomena pri internetnem bančništvu njegova varnost. Internet poleg vseh prednosti ponuja tudi veliko možnosti za zlorabo podatkov, zato temu področju banke posvečajo veliko pozornost. Vendar pa ni dovolj, da se aplikacije za varnost transakcij samo razvijejo, temveč jih je potrebno tudi nenehno posodabljati in odpravljati napake, ki se ugotovijo tekom uporabe. Tudi ni dovolj, če za varnost e-bančništva skrbi le banka, temveč mora za varnost skrbeti tudi uporabnik. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove računalniške varnosti, da lahko varno posluje pri delu s programi za elektronsko banko. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala obsesija, hoditi v koraku s tehnološkim razvojem pa neizogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva. Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo. Poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov, bo postalo rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija, papir pa bo izginil. Banke se bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Ravno tukaj je rezerva, to je prepustiti administracijo računalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej, bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, internet, komitent, bančni avtomat, plačilne kartice, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, NLB Klik, NLB Proklik
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1733; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (17,88 MB)

9.
E-BANČNIŠTVO: PREDSTAVITEV, PRIKAZ UPORABE IN PRIMERJAVA SPLETNIH BANK NLB KLIK IN BANK@NET
Miha Šalamun, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem s proučitvijo strokovne literature in informacijami dostopnimi na svetovnem spletu ter z lastno primerjavo in analizo proučil spletno bančništvo v Sloveniji na primeru dveh spletnih bank NLB Klik in Bank@Net. V začetku sem opredelil spletno bančništvo, podal prednosti in slabosti, predstavil varnost, načine varovanja in zaščite spletnega bančništva ter statistiko uporabe v Sloveniji. V nadaljevanju sem predstavil značilnosti dobrih in slabih spletnih strani ter njihove pomanjkljivosti in slabosti. Diplomski seminar sem nadaljeval s predstavitvijo dveh slovenskih spletnih bank NLB Klik in Bank@Net. Opisal sem, kaj navedeni banki nudita, predstavil minimalne zahteve za uporabo, podal praktični prikaz uporabe in predstavil vse možnosti uporabe. V zadnjem poglavju sem izvedel primerjavo glede na uporabnost, vizualni izgled, varnost in ceno.
Ključne besede: spletno bančništvo, spletne strani, varnost, zaščita, načini varovanja, statistika uporabe, NLB Klik, Bank@Net, prikaz uporabe
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 2634; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA VARNOSTNIH MEHANIZMOV SPLETNEGA BANČNIŠTVA NLB D.D. IN NOVE KBM D.D.
Damir Kontrec, 2011, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem interneta se je marsikatera storitev prenesla tudi v virtualni svet. Leto 1997 je bilo prelomno za spletno bančništvo na slovenskem trgu, saj je to storitev začela ponujati banka SKB. Danes pa živimo v času, kjer praktično vse banke ponujajo storitev spletnega bančništva. Kljub dobri ponudbi bank, pa ta storitev pri nas ni tako zelo uveljavljena. Raziskave kažejo, da smo v primerjavi z evropskimi državami na repu razpredelnice. Videti je, da bodo banke morale poiskati nove, bolj zanimive pristope s katerimi bodo pritegnile svoje komitente k uporabi te storitve. Dejstvo je, da z uporabo spletnega bančništva pridobi tako banka, kot komitent. Živimo v času, ko je čas dragocena dobrina, tako lahko z uporabo tovrstne spletne storitve veliko prihranimo, saj ni čakalnih vrst, storitev pa je na voljo 24 ur na dan. Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se ne poslužujemo storitve v večji meri, je vprašanje varnosti. Na spletnih straneh bank, lahko najdemo vsa potrebna navodila za varnejše opravljanje spletnih storitev. Mehanizmi, s katerimi se banke poslužujejo, da bi zagotovile največjo varnost, se med sabo razlikujejo. Vredno je izpostaviti možnost osebnega sporočila ter možnost obveščanja preko SMS sporočila pri vstopu v NLB Klik ali ob opravljeni transakciji pri Bank@Netu. Z omejitvijo dnevnega ali mesečnega limita pa uporabnik omeji porabo sredstev na računu. Pri Novi KBM so se odločili za zanesljivo obliko overjanja z enkratnimi gesli, ki jih generira identifikacijska kartica SecureID. Z uporabo enkratnih gesel, se uporabnik dodatno zaščiti pred krajo gesla, ki je v tem primeru brezpredmetna, saj se za ponoven vstop generira novo, unikatno geslo. Dvomi glede varnosti se manjšajo, a ne bodo nikoli izginili. Absolutne varnosti na spletu nam ne more nihče zagotoviti, tako je tudi pri spletnem bančništvu. Tako morajo banke znova in znova posodabljati in odpravljati napake pri aplikacijah, ki se ugotovijo med uporabo. Za našo varnost na spletu pa lahko naredimo največ mi sami. Na internetu je dosti virov, kjer lahko najdemo navodila za varnejšo uporabo spleta, na nas samih pa je, če bomo naredili korak v pravo smer in se ustrezno izobrazili na tem področju.
Ključne besede: Spletno bančništvo, razvoj, ZEPEP, Varnostni mehanizmi, varnost, šifriranje, digitalni certifikat, protokol za varen prenos podatkov, požarni zid, NLB, Nova KBM, NLB Klik, Bank@Net
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2257; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici