Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kršenje človekovih pravic je problem, ki je prisoten v številnih državah. Posebej problematično je kršenje človekovih pravic v zaporih. Cilj zaključnega dela je bil raziskati kršenje človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske, ter identificirati morebitne razlike v oblikah kršenja človekovih pravic v izbranih državah. Uporabili smo kombinacijo različnih metod, s katerimi smo analizirali in predstavili stanje kršenja človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske. Z uporabo deskriptivne metode smo predstavili zaporske sisteme obravnavanih držav in s primerjalno analizo izpostavili podobnosti ter razlike med sistemi po izbranih kazalnikih. Zaporski sistemi v Rusiji, Iranu in na Kitajskem so postali predmet mednarodne pozornosti zaradi težkih razmer za zapornike, ki posledično vodijo v kršenje človekovih pravic. Kljub mednarodnim določilom in nacionalni ureditvi v teh treh državah v praksi pogosto prihaja do kršitev. Raziskava je pokazala, da so Rusija, Iran in Kitajska avtoritarne države, kar se odraža tudi v njihovih zaporskih sistemih. Vse tri države imajo tudi uzakonjeno smrtno kazen, ki se uporablja kot orodje politične represije. Prenatrpanost, slaba higiena in pomanjkanje zdravstvene oskrbe so prisotni v zaporih vseh treh držav. Pogosto je fizično in psihično nasilje nad zaporniki, vključno z mučenjem in zlorabami. Pri preučevanju zapornih sistemov v Rusiji, Iranu in na Kitajskem smo ugotovili, da prihaja do določenih razlik. V Rusiji se smrtna kazen kljub temu, da je uzakonjena, ne uporablja, kar pa ne velja za Iran in Kitajsko. V zaporskih sistemih Rusije in Kitajske se kot zloraba izvaja tudi delo zapornikov, kar pa ne velja za Iran. Posebnost zaporskega sistema Kitajske je tudi praksa pridobivanja organov od usmrčenih zapornikov.
Ključne besede: zaporski sistemi, kršenje človekovih pravic, Rusija, Iran, Kitajska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 15
Celotno besedilo (631,62 KB)

Opis: Globalizacija poslovanja ima pomemben vpliv na delovanje in konkurenčnost podjetij po vsem svetu. Vse bolj optimizirane in cenovno dostopne logistične rešitve omogočajo enostavno vzpostavitev partnerskega odnosa med podjetji na mednarodnem trgu. Danes uvoz blaga iz geografsko oddaljenih držav z drugih celin več ne predstavlja večjih težav in komplikacij, k čemur je bistveno pripomogel tudi razvoj kontejnerizacije v zadnjih desetletjih. Stroškovna ugodnost kontejnerskega transporta je podjetnikom omogočila, da se pri nabavi določenih proizvodov lahko odločajo za cenovno ugodnejše dobavitelje, ki večinoma izvirajo iz revnih in gospodarsko oslabljenih držav, kjer je delovna sila v primerjavi z zahodnimi trgi bistveno cenejša. Na nabavni strani so evropska podjetja močno odvisna od Kitajske, ki je največja trgovinska partnerica držav Evropske unije. Kitajska je zelo dejavna tudi v lesni industriji in je ena izmed največjih izvoznic lesnih proizvodov na svetu. Večina evropskih veletrgovcev lesne proizvode kitajskega porekla ponuja potrošnikom na evropskem trgu. Zaradi tega smo želeli ugotoviti, ali lahko uvoz lesnih proizvodov s Kitajske v primerjavi z nabavo slednjih pri evropskih dobaviteljih za evropska podjetja iz cenovnega vidika predstavlja konkurenčno prednost. V sklopu magistrskega dela smo se posledično odločili, da se bomo osredotočili na analizo uvoza lesnih proizvodov s Kitajske v Evropo s poudarkom na kontejnerskem transportu. Zaradi kompleksnosti in raznolikosti lesnih proizvodov smo se v empiričnem delu odločili za preučevanje uvoza dveh proizvodov, in sicer vezanih plošč in večslojnih lesenih podov. Za slednja proizvoda smo naredili kalkulacijo stroškovne cene, ki je sestavljena iz nabavnih cen kitajskih proizvajalcev in vseh transportnih in drugih stroškov, ki bi jih pri uvozu imelo slovensko podjetje. Pridobljeno stroškovno ceno smo v nadaljevanju primerjali tudi s stroškovnimi cenami konkurentov na evropskem trgu. Ugotovili smo, da je uvoz vezanih plošč in večslojnih lesenih podov s Kitajske za evropska podjetja v primerjavi z nabavo izbranih proizvodov na evropskem trgu s stroškovnega vidika primernejša izbira. Kitajski proizvajalci so toliko cenejši, da večji stroški kontejnerskega transporta in stroški carinskih dajatev bistveno ne vplivajo na končno stroškovno ceno. Na podlagi tega menimo, da je za slovensko podjetje ob izbiri kvalitetnega in zanesljivega kitajskega dobavitelja uvoz vezanih plošč in večslojnih lesenih podov lahko zelo dobičkonosen posel.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, kontejnerski transport, Kitajska, lesni proizvodi, kalkulacija stroškovne cene
Objavljeno v DKUM: 29.06.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga.
Ključne besede: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Dinastija Han je Kitajski vladala med letom 202 pr. n. št. in letom 220. Njena več kot štiristoletna vladavina je označena kot zlato obdobje kitajske zgodovine. Predstavlja namreč obdobje miru, stabilnosti in vsesplošnega družbenega napredka. V tem času je prišlo do poenotenja obsežnega območja in nadaljnje širitve cesarstva proti zahodu. Na ta način je Kitajska, sicer tradicionalno izolirana pred svetom, prišla v stik z ljudstvi osrednje Azije, posredno pa tudi v stik z Rimskim cesarstvom. Slednje se je oblikovala konec 1. stol. pr. n. št. in tako soobstajalo s Kitajsko v času dinastije Han slabih 250 let. Primerjava upravnih in vojaških struktur obeh cesarstev razkriva, da med njima obstajajo določene podobnosti, kot npr. pri vlogi cesarja ter pri sistemu javne uprave. Obe cesarstvi sta izrabili učinkovit birokratski aparat za izvajanje nadzora, kar je posledično krepilo cesarsko oblast. Hkrati pa obstajajo precejšnje razlike na področjih vlade, zakonodaje in pravosodja ter vojske. Večina teh razlik izhaja iz družbeno ter kulturno pogojenih ideoloških razlik, ki obe območji zaznamujejo še danes. Cesarstvi sta bili med seboj povezani preko trgovine, ki je potekala po sistemu trgovskih poti oz. t. i. svilne ceste, ki je s Kitajske prek osrednje Azije vodila na Bližnji vzhod in nato v Evropo. Toda to trgovanje je bilo po večini posredno in ni omogočalo neposrednega stika med cesarstvoma, ki ga ni bilo niti na diplomatski ravni vse do 2. polovice 2. stoletja.
Ključne besede: Kitajska, Rimsko cesarstvo, dinastija Han, upravna struktura.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V diplomskem delu smo analizirali globalni naftni trg in povezavo z rezervno valuto. Za lažje razumevanje smo na začetku predstavili osnovne pojme, ki so ključni za razumevanje naftnega tržišča. Opredelili smo kemijske lastnosti, ki vplivajo na kvaliteto nafte in razliko med vrtanjem in hidravličnim lomljenjem. Predstavili smo glavne vrste nafte s katerimi se trguje. Analizirali smo gibanje cen nafte skozi zgodovino in dejavnike, ki danes vplivajo na ceno. Preučili smo glavne igralce na naftnem tržišču in sicer organizacijo OPEC, Združene države Amerike in Kitajsko. V drugem delu smo razčlenili pojem rezervna valuta in predstavili povezavo med dolarjem in nafto. Razjasnili smo vpliv petrodolarja na ameriško in svetovno gospodarstvo, ter zakaj si kitajska prizadeva za vzpostavitev petroyuana. Ugotovili smo, da je organizacija OPEC s kartelnim delovanjem pomembno vpliva na gibanje cen, ZDA pa so zaradi tehnološkega napredka in čedalje cenejšega pridobivanja z tehniko lomljenja postale energetsko neodvisne in se posledično strateško odmikajo iz Bližnjega vzhoda. Petrodolar je ključnega pomena za ameriško dominacijo v mednarodnih financah.
Ključne besede: surova nafta, OPEC, ZDA, Kitajska, petrodolar, petroyuan.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 829; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,07 MB)