| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na Kitajskem
Žan Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno: 10.11.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Valutno-finančni vidiki globalnega naftnega trga s poudarkom na rezervni valuti
Luka Krajšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali globalni naftni trg in povezavo z rezervno valuto. Za lažje razumevanje smo na začetku predstavili osnovne pojme, ki so ključni za razumevanje naftnega tržišča. Opredelili smo kemijske lastnosti, ki vplivajo na kvaliteto nafte in razliko med vrtanjem in hidravličnim lomljenjem. Predstavili smo glavne vrste nafte s katerimi se trguje. Analizirali smo gibanje cen nafte skozi zgodovino in dejavnike, ki danes vplivajo na ceno. Preučili smo glavne igralce na naftnem tržišču in sicer organizacijo OPEC, Združene države Amerike in Kitajsko. V drugem delu smo razčlenili pojem rezervna valuta in predstavili povezavo med dolarjem in nafto. Razjasnili smo vpliv petrodolarja na ameriško in svetovno gospodarstvo, ter zakaj si kitajska prizadeva za vzpostavitev petroyuana. Ugotovili smo, da je organizacija OPEC s kartelnim delovanjem pomembno vpliva na gibanje cen, ZDA pa so zaradi tehnološkega napredka in čedalje cenejšega pridobivanja z tehniko lomljenja postale energetsko neodvisne in se posledično strateško odmikajo iz Bližnjega vzhoda. Petrodolar je ključnega pomena za ameriško dominacijo v mednarodnih financah.
Ključne besede: surova nafta, OPEC, ZDA, Kitajska, petrodolar, petroyuan.
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Analiza kitajskih prevzemov v Evropski uniji
Simon Popič, 2021, magistrsko delo

Opis: Danes ambiciozna Kitajska je bila pred uvedbo gospodarskih reform, strateško zastavljenih strategij in politik za doseganje želene gospodarske rasti, med katere spadajo aktivne spodbude države k združitvam in prevzemom, ter vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju STO) velika neznanka na mednarodnem trgu. Zaradi njene drugačnosti in načina poslovanja so druge države pred njo čutile strah. Nekatere ga čutijo še danes, le da se je ta zaradi močne notranje in zunanjepolitične, geografske in gospodarske prisotnosti države v globalnem svetu nekoliko spremenil. Zaradi prisotnosti v najrazličnejših svetovno strateško pomembnih panogah Kitajska za mnoge pomeni priložnost in hkrati nevarnost, in sicer predvsem zaradi lastnih geografskih, političnih in ekonomskih ciljev, ki jih namerava doseči s premišljenim načrtovanjem in skrbnim uresničevanjem zastavljenih gospodarskih in političnih politik ter strategij. Trenutno je na prehodu iz proizvodno usmerjene, delovno intenzivne in nizkocenovne države proti gospodarski velesili, kar bo dosegla z uporabo aktivnih neposrednih tujih investicij (v nadaljevanju NTI). Pri tem imajo še posebno pomembno vlogo prevzemi podjetij iz strateško pomembnih panog in kritičnih infrastrukturnih objektov. Pomembna je tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU), ki s svojim investicijskim okoljem, z razvito infrastrukturo, s tehnološko naprednim in z enotnim trgom z visoko kupno močjo ter z mnogimi globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu predstavlja enega ključnih ciljnih trgov za kitajske naložbe.
Ključne besede: Evropska unija, Kitajska, prevzem, pojdi globalno, nova svilna cesta, kitajski petletni načrt, narejeno na Kitajskem, Kitajska 2049
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in kitajsko
Blaž Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Ključne besede: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (873,13 KB)

5.
Poslovna pogajanja z nemškimi in kitajskimi poslovnimi partnerji
Sara Klobučar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskovanju karakteristike poslovnih pogajanj z nemškimi in kitajskimi poslovnimi partnerji. Za magistrsko delo smo izbrali dve tako nasprotujoči si gospodarski državi, saj želimo raziskati možnosti in razlike med načini pogajanj dveh nasprotujočih si modelov ter ugotoviti, kakšne oblike pogajanj uporabljajo poslovni partnerji za dosego svojih ciljev. Kadar pogajanja potekajo v mednarodnem kulturnem območju, se poslovni partnerji srečujejo z izzivom spoznavanja in predvsem razumevanja tuje kulture, kar pa zahteva bistveno večjo sposobnost hitrega razmišljanja pod pritiskom, sposobnosti verbalnega izražanja, potrpežljivosti, sposobnosti interpretacije, miselne prilagodljivosti, sposobnosti priprave pogajalskih strategij, učenja neverbalne in verbalne komunikacije nasprotnika ter interpretacijo pogajalskih dogovorov, kot to zahtevajo pogajanja v domačem okolju. Živimo v svetu globalizacije. V svetu prevlade kapitalističnih interesov, v obdobju, kjer je »denar sveta vladar« in »mir« pojem, katerega pomen bodo naši vnuki iskali v slovarju. Za minimiziranje stroškov in ustvarjanje kapitala mogočna svetovna podjetja iščejo najrazličnejše načine pogajanj za doseganje svojih ciljev. Ko govorimo o Nemčiji, govorimo o državi, ki ima glavno vlogo pri obvladovanju dolžniške krize v območju uporabe evra. Po koncu druge svetovne vojne se je Nemčija industrializirala in uspela postati sinonim za kakovost proizvodnje in kakovost delovne sile. Struktura BDP-ja je usmerjena povsem v drugačno smer, kot je bila v prejšnjih treh desetletjih usmerjena struktura Kitajske, kljub temu pa obe gospodarski sili predstavljata sam vrh svetovnega gospodarstva. V magistrskem delu bomo tako obravnavali poslovna pogajanja s Kitajsko, na drugi strani pa prikazovali pogajanja z Nemčijo. Kitajsko in Nemčijo smo izbrali zaradi raznolikosti kulture, mentalitete, ekonomske rasti, srečevanja s posledicami poslovanja, zaradi raznolikosti gospodarskega modela, kitajskega prevzema nemškega miselnega vzorca po nastanku krize avgusta 2015 in soočanjem s posledicami na nemško kot kitajsko ekonomijo, ki jo je doprinesla trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA, z začetkom marca 2018.
Ključne besede: medkulturna pogajanja, Kitajska, Nemčija, kultura, komunikacija, ekonomska rast, trgovinska vojna  
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Nov srednji družbeni razred kot vzvod družbeno-demografskih in gospodarskih sprememb na hitro rastočih trgih: primer Indije in Kitajske
Anja Janžekovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledice sodobne globalizacije so večstranske, pozitivne in negativne. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih z množično internacionalizacijo in selitvijo v azijski del sveta povzročilo globalne družbene in demografske spremembe. Migracije so potekale ob podpori pomembnih in potrebnih dejavnikov, kot so sodobna tehnologija, ugodni pravni predpisi in pravila, povpraševanje na hitro rastočih trgih in globalna konkurenca, ki podjetja dejansko sili v mednarodno ekspanzijo. Tako so hitro rastoči trgi vzhodnega sveta postajali vse bolj konkurenčni in zanimivi ne samo za selitev proizvodnje oz. določenih členov dobavne verige, temveč tudi kot potencialni končni potrošniški trgi. Zraven demografije so k razvoju hitro rastočih trgov prispevali še mnogi drugi dejavniki, kot so prenos tehnologije in znanja, liberalizacija mednarodne trgovine, ugodni makroekonomski kazalci, industrializacija itd. Kot pomembnejša ciljna trga v magistrskem delu izpostavljamo Kitajsko in Indijo. Gre za državi, ki sta zaradi številčnega mladega prebivalstva ponujali ugodno demografsko podlago, oblasti pa so z ugodno oblikovano politiko in predpisi privabljale tuja podjetja k vstopu na njuna trga. V drugem delu magistrskega dela obravnavamo nov srednji družbeni razred na Kitajskem in v Indiji. Ugotovimo, da pripadnik novega srednjega družbenega razreda na omenjenih trgih po življenjskem slogu, potrošniških vzorcih, navadah in pogledu na svet postaja vse bolj podoben posamezniku iz t. i. zahodnih, razvitejših držav. Vsi zgoraj navedeni dejavniki so kot skupek omogočili hitro rast in razvoj novega srednjega družbenega razreda, kamor je spadalo vse več pripadnikov omenjenih trgov. Vplivi novega srednjega družbenega razreda so izjemni. Povzročili so gospodarske in družbene spremembe ne samo na hitro rastočih trgih, temveč na globalni ravni. Globalni trgi so zelo dinamični, zato globalno gospodarstvo v prihodnje verjetno ne bo ostalo več osredotočeno na azijske trge, pač pa bo za izkoriščanje vseh prednosti in priložnosti poiskalo nove potencialne trge. Kot takšne zaradi ugodnih demografskih kazalcev zaenkrat vidimo trge z afriške celine. Za uspešen gospodarski preboj pa bo Afrika vsekakor potrebovala še ogromno investicij in razvoja na področju osnovne infrastrukture.
Ključne besede: globalizacija, hitro rastoči trgi, nov srednji družbeni razred, Kitajska, Indija
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 559; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Protekcionizem v mednarodni menjavi na primeru trgovinskih ukrepov Združenih držav Amerike in Kitajske
Marko Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Carine in drugi ukrepi, ki neposredno vplivajo na potek trgovinske menjave med državami, so že od nekdaj orodje, s katerim lahko države manipulirajo potek trgovine in zasledujejo lastne trgovinske cilje. Vzrok za ustanovitev trgovinskih inštitucij in podpisovanje trgovinskih sporazumov, je bila želja omogočiti svetovni trgovini karseda prost pretok blaga in storitev. In ravno te inštitucije, skupaj s podpisanimi trgovinskimi sporazumi so omogočile razcvet in razširitev trgovinske menjave med svetovnimi državami, kar je gospodarstvom omogočilo višjo rast in hitrejši napredek. Posledično je težko razumljivo, da se države danes kljub razvoju, ki ga je prinesla prosta trgovina, odločajo za omejevalne trgovinske ukrepe, ki pretok blaga in storitev ovirajo ali v celoti zaustavijo. Carinske in necarinske omejitve, ki sta se jih poslužili Združene države Amerike in Kitajska, so močno pretresle svetovno trgovino, saj zaradi njune velikosti in moči, lahko že majhne spremembe oziroma odločitve povzročijo velike posledice. V diplomskem projektu smo želeli ugotoviti vzroke in vrste omejitev, ki sta se jih državi odločili uvesti in posledice, ki jih je trgovinski spor prinesel, ter tudi na koga so oziroma bodo le te imele največji vpliv. Ugotovili in opisali smo, kako so ukrepi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so ohlajanje svetovnega gospodarstva, sprememba monetarnih politik, višji stroški proizvodnje itd. vplivali na spremembo dobavnih verig podjetij, investicij, bruto družbenega proizvoda, upravljanje bank in določenih sektorjev gospodarstva.
Ključne besede: Združene države Amerike, Kitajska, protekcionizem, protekcionistični ukrepi, trgovinska menjava
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 593; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (746,91 KB)

8.
Priprava na porod z akupunkturo
Benja Štus, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišča: Akupunktura spada med veje tradicionalne kitajske medicine. Njen izvor sega daleč v zgodovino, vsaj 5000 let nazaj. V medicini je postala zelo priljubljena metoda, saj ima malo stranskih učinkov. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno kvantitativno raziskovalno metodologijo. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, ki je imel 12 vprašanj. Vzorec je zajemal 116 nosečnic, ki so bile noseče ali so že rodile. Rezultati: Ugotovili smo, da 85 % anketiranih pozna akupunkturo kot pripravo na porod. 95 % žensk pozna kontraindikacije za uporabo akupunkture v nosečnosti in ob porodu. 40 % anketiranih se je odločilo za uporabo akupunkture v času nosečnosti. Sklep: Akupunktura je slabo poznana in premalo izkoriščena alternativna metoda priprave na porod.
Ključne besede: Tradicionalna kitajska medicina, akupunktura v babištvu, akupunktura v nosečnosti, priprava na porod, lajšanje težav z akupunkturo.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 854; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (752,41 KB)

9.
Vpliv nalezljive bolezni SARS na turizem Kitajske v obdobju od leta 2002 do leta 2004
Polona Pavčnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izbruh epidemije sarsa na Kitajskem (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome) in njegov vpliv na turizem Ljudske republike Kitajske. Virus sars je izbruhnil novembra leta 2002 v južni kitajski provinci Guandong. Ljudska republika Kitajska je novico o nalezljivi bolezni sars posredovala Svetovni zdravstveni organizaciji šele tri mesece kasneje. Vzrok zato je bil, da bolezni pravzaprav niso dobro poznali, niso mogli potrditi povzročitelja te hudo nalezljive bolezni, kar je posledično privedlo do tega, da se je virus zelo hitro razširil v druge države sveta. Nalezljive bolezni se lahko hitro prenašajo z osebe na osebo in tako pride do tega da, se bolezen prenaša s kontinenta na kontinent, s potovanjem ljudi. Okužena oseba sploh ne ve, da ima neko bolezen. Tako jo nevede prenese na drugo osebo in tako lahko nastane epidemija. Zato je za potnike zelo pomembno, da se preden odpotujejo, seznanijo z novostmi, nevarnostmi, ter z ukrepi, s katerimi se lahko zaščitijo pred boleznimi.
Ključne besede: SARS, nalezljive bolezni, turizem, Ljudska republika Kitajska, vpliv SARS-a
Objavljeno: 06.12.2018; Ogledov: 1204; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN DEŽELNIH TVEGANJ BRAZILIJE IN KITAJSKE
Nina Novarlić, 2016, diplomsko delo

Opis: Poslovno okolje predstavlja sklop zunanjih dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetij. Deželno tveganje pomeni oceno verjetnosti, da bo v prihodnosti prišlo do neželenih dogodkov na ravni države, ki bi negativno vplivali na poslovanje podjetij. Za kakovostno analizo poslovnega okolja je potrebno preučiti njegove različne dimenzije kot so politična, ekonomska, sociokulturna in tehnološka, katerih začetnice tvorijo ime t. i. PEST analize. Ta je najenostavnejša oblika preučevanja dimenzij poslovnega okolja, treba pa je povedati, da mnogi avtorji zagovarjajo tudi preučevanje drugih dimenzij kot npr. pravno in okoljevarstveno, kar gotovo pripelje do natančnejših rezultatov. Brazilija je imela v preteklih letih politično krizo, ki se je, vsaj tako kaže, končala letos z odstavitvijo predsednice Dilme Rousseff. Na njeno mesto je stopil dotedanji podpredsednik, Michel Temer, ki napoveduje mnoge reforme. Kitajska je po dolgoletni vladavini Komunistične partije glede na vse značilnosti politično relativno stabilna država, saj druge politične sile nimajo nikakršne realne moči. Obe državi sta v bližnji preteklosti uživali visoko gospodarsko rast, danes pa se soočata z izzivi padca rasti in stagnacije. Tako Brazilija kot tudi Kitajska nujno potrebujeta reforme. Prva v smeri modernizacije, druga pa bolj v smeri uvajanja mehanizmov tržne ekonomije. Obe sta v preteklih desetletjih močno zmanjšali stopnjo revščine – to zlasti velja za Kitajsko. V okviru sociokulturnega okolja sta si državi precej različni. Brazilija je nekdanja portugalska kolonija, ki je prava mešanica kultur, še posebej evropske in afriške, ki so jo s seboj prinesli afriški sužnji ter kulture domorodnih prebivalcev. Kitajska ni bila nikdar kolonizirana in ima večtisočletno kontinuiteto. Danes gre v njihovem primeru za edinstveno mešanico socialističnih in tradicionalnih kitajskih vrednot, po katerih se Kitajci ravnajo. V Braziliji se liberalizacija močno širi, prav tako se veliko vlaga v tehnično industrijo in inovacije. Kitajci ogromno vlagajo v tehnologijo, katere kvaliteta neprestano raste. Prav tako je Kitajska center inovacij, ki vključujejo vesoljsko tehnologijo, saj so leta 2013 uspešno pristali na Luni. Trenutno ima Brazilija zmerno deželno tveganje, ki ga najbolj ogroža visoka stopnja političnega tveganja. Kitajska ima po vseh indikatorjih trenutno nižje deželno tveganje, k čemur zlasti pripomore nizka stopnja ekonomskega tveganja.
Ključne besede: poslovno okolje, PEST analiza, deželno tveganje, Brazilija, Kitajska.
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 914; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici