1. |
2. |
3. |
4. |
5. Določanje fotosinteznih pigmentov v listih verben po spektrofotometrični in HPLC metodiMaja Vrhnjak, 2011, diplomsko delo Opis: V prvem sklopu diplomskega dela smo pri določevanju fotosinteznih pigmentov ocenili primerljivost rezultatov dobljenih s spektrofotometrično metodo in tekočinsko kromatografijo (HPLC). S spektrofotometrično metodo smo določili višje vsebnosti fotosinteznih pigmentov. V drugem sklopu poskusa smo preverjali vpliv tretiranja z izvlečkom rjavih alg Ecklonia maxima Kelpak (Kelp products) na vsebnost fotosinteznih pigmentov v potaknjencih verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). Namen diplomske naloge je bil spremljati dinamiko odziva pigmentov na tretiranje s Kelpakom. Rastline smo v časovnem razmiku treh tednov dvakrat talno tretirali z vodno raztopino Kelpaka (0 %, 0,5 %, 1 % in 2 %). V drugem terminu vzorčenja so imele rastline tretirane z 1 % vodno raztopino Kelpaka, v primerjavi s kontrolo, 14 % nižjo vsebnost klorofila a in 25 % nižjo vsebnost karotenoidov. Na vsebnost fotosinteznih barvil v potaknjencih verben je najugodnejše vplivalo drugo tretiranje s Kelpakom (tretji termin vzorčenja). Vsebnost vseh obravnavanih fotosinteznih barvil je, v primerjavi s kontrolo, v tem terminu najbolj narasla pri tretiranju z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka. V zadnjem vzorčnem terminu smo povišano vsebnost fotosinteznih pigmentov določili v vseh tretiranih vzorcih. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je imelo tretiranje z 1,0 % in 2,0 % vodno raztopino Kelpaka pozitiven učinek na vsebnost in razmerja posameznih fotosinteznih pigmentov.
Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, spektrofotometrična metoda
Objavljeno v DKUM: 11.10.2011; Ogledov: 1963; Prenosov: 277
 Celotno besedilo (797,58 KB) |
6. Časovno spremljanje vsebnosti fotosinteznih pigmentov pri vzgoji potaknjencev mnogocvetnih pelargonijNataša Škurnik, 2011, diplomsko delo Opis: Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline zaradi slabšega privzema vode in hranilnih snovi podvrženi fiziološkemu stresu, ki se odraža v manjši prevodnosti listnih rež, nižjem vodnem potencialu in zmanjšani vsebnosti klorofila. Glavne težave pri razmnoževanju s potaknjenci so slabša sposobnost koreninjenja in senescenca listov. V diplomskem delu nas je zanimal vpliv izvlečka rjavih alg Ecklonia maxima (Kelpak, KelpProduct) na fotosintezne pigmente v listih potaknjencev visečih pelargonij (Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit ex Aiton 'Ville de Paris Red') od podtikanja rastlin do faze tržne zrelosti, ki smo jih določili s spektrofotometrično in HPLC metodo. Med poskusom smo potaknjencem talno aplicirali 0,5 %, 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka v dveh terminih: pred potikanjem v gojitvene plošče ter pred sajenjem v lončke. Liste potaknjencev smo vzorčili štirikrat. Z biokemičnimi analizami smo določili signifikantno povišanje vsebnosti klorofila a (za 166 %) in klorofila b (za 79 %) v tretjem vzorčnem terminu pri tretiranju pelargonij z 2 % koncentracijo Kelpaka. Na akumulacijo luteina v listih sta značilno vplivali 1 % in 2 % vodna raztopina Kelpaka pri vzorcih tretjega in četrtega termina. Vsebnost -karotena se je v pelargonijah znatno povišala v tretjem terminu pri vseh dodanih koncentracijah Kelpaka ter v četrtem terminu pri 2 % koncentraciji Kelpaka. Iz rezultatov je razvidno, da se signifikantno povišane vsebnosti fotosinteznih pigmentov odražajo predvsem v tretjem vzorčnem terminu, pri dodani 1 % in 2 % koncentraciji Kelpaka kot tudi ob fazi tržne zrelosti pelargonij, kar potrjuje dolgoročni učinek Kelpaka na rast in razvoj potaknjencev.
Ključne besede: Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit. 'Ville de Paris Red', spektrofotometrična metoda.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2011; Ogledov: 2716; Prenosov: 201
Celotno besedilo (583,33 KB) |
7. SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALGAndreja Petek, 2011, diplomsko delo Opis: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Ključne besede: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Objavljeno v DKUM: 01.04.2011; Ogledov: 2807; Prenosov: 138
Celotno besedilo (854,61 KB) |
8. Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonijAnja Ivanuš, 2010, diplomsko delo Opis: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin.
V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Ključne besede: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 3487; Prenosov: 248
Celotno besedilo (637,28 KB) |
