SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Resonančni grafi nekaterih nanocevk in njihova struktura
Martina Berlič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Lucasove kocke so bile vpeljane kot nov model komunikacijskega omrežja. Množica vozlišč Lucasove kocke Λn je množica vseh binarnih nizov dolžine n brez zaporednih enic ter enice na prvem in zadnjem mestu. Dve vozlišči Lucasove kocke sta sosedni, če se razlikujeta na natanko enem mestu. Ogljikove nanocevke so odkrili pred dvajsetimi leti in imajo zelo zanimivo kemijsko strukturo in lastnosti. Predstavili bomo izvirne rezultate o resonančnih grafih odprtih, enoslojnih ogljikovih nanocevk. Resonančni graf aromatskih ogljikovodikov odraža strukturo njegovih 1-faktorjev, oziroma modelira interakcijo med vsemi obstoječimi Kekuléjevimi strukturami ustrezne kemijske molekule. Najprej se omejimo na nanocevke, imenovane ciklični polifenantreni in jihove resonančne grafe. Nato rezultat razširimo in vpeljemo tako imenovane ciklične fibonacene. Izkaže se, da so pripadajoči resonančni grafi izomorfni Lucasovim kockam (skupaj z izoliranima vozliščema v sodem primeru). Slednje prinese nov rezultat o bijektivnem odnosu med maksimalnimi resonantnimi množicami cikličnega fibonacena in maksimalnimi hiperkockami njegovega resonančnega grafa, ki omogoča vpogled v strukturo resonančnih grafov cikličnih fibonacenov in s tem v strukturo Lucasove kocke. Nazadnje se posvetimo ogljikovim nanocevkam imenovanim ciklični polipireni in pojasnimo strukturo njihovih resonančnih grafov; to je unija amalgama dveh Lucasovih kock s kartezičnim produktom n kopij P3 in izoliranim vozliščem.
Ključne besede: ogljikova nanocevka, 1-faktor, Kekuléjeva struktura, resonančni graf, Z-transformirani graf, resonantna množica, Lucasova kocka.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1085; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (23,53 MB)

2.
CLAROVE FORMULE BENZENOIDNEGA SISTEMA IN RESONANČNI GRAF
Nina Pomberg, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Clarove formule benzenoidnega sistema in resonančni graf je obravnavana tematika iz področja kemijske teorije grafov. Diplomsko delo obravnava povezavo med Clarovimi formulami Kekulejevega benzenoidnega sistema in maksimalnimi hiperkockami pripadajočega resonančnega grafa. Na začetku so predstavljeni osnovni pojmi in definicije teorije grafov. V nadaljevanju so obravnavani benzenoidni ogljikovodiki in njihova grafična reprezentacija v obliki benzenoidnih sistemov. Obravnavane so Kekuléjeve strukture in Clarove formule benzenoidnega sistema ter predstavitev Clarovih formul z resonantnimi množicami. V osrednjem delu so obravnavani resonančni grafi benzenoidnega sistema, njihovi podgrafi, ki so izomorfni k-dimenzionalnim hiperkockam, ter povezava med Clarovimi formulami Kekuléjevega benzenoidnega sistema in maksimalnimi hiperkockami pripadajočega resonančnega grafa. Končna ugotovitev kaže na to, da je število Clarovih formul Kekuléjevega benzenoidnega sistema B enako številu podgrafov pripadajočega resonančnega grafa R(B), ki so izomorfni Cl(B)-dimenzionalni hiperkocki, kjer Cl(B) označuje Clarovo število danega benzenoidnega sistema.
Ključne besede: benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, 1-faktor, Clarova formula, Clarovo število, resonantna množica, resonančni graf, hiperkocka
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1436; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Maksimalne resonantne množice benzenoidnih sistemov in hiperkocke njihovih resonančnih grafov
Bojana Robič, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je poiskati povezavo med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Tema diplomskega dela se navezuje na področje kemijske teorije grafov, zato so v prvem delu predstavljeni osnovni pojmi in definicije kemijske teorije grafov. V drugem delu so obravnavani osnovni pojmi benzenoidnih sistemov in njihovih grafov, Kekuléjeve strukture in Clarove formule benzenoidnega sistema ter prikaz Clarovih formul z resonantnimi množicami. Resonančni grafi benzenoidnih sistemov so predstavljeni v tretjem delu. Zadnje poglavje je posvečeno obravnavi podgrafov resonančnega grafa benzenoidnega sistema ter povezavi med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Glavni rezultat kaže na to, da je število Clarovih formul benzenoidnega sistema G enako številu podgrafov resonančnega grafa R(G), izomorfnih Cl(G)-dimenzionalnim hiperkockam, kjer oznaka Cl(G) označuje Clarovo število benzenoidnega sistema G.
Ključne besede: benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, popolno prirejanje, Clarova formula, Clarovo število, resonantna množica, maksimalna resonantna množica, resonančni graf, hiperkocka
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 488; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Clarovo in Friesovo število benzenoidnih sistemov
Simon Brezovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področji organske kemije in teorije grafov. Benzenoidni ogljikovodiki so aromatske spojine, katerih razporeditev π-elektronov lahko prikažemo s pomočjo Kekuléjevih struktur. Matematično gledano so to popolna prirejanja. Šestkotnik benzenoidnega sistema, ki vsebuje natanko tri povezave popolnega prirejanja, imenujemo sekstet. Moč največje množice sekstetov glede na vse Kekuléjeve strukture benzenoidnega sistema imenujemo Friesovo število. Z dodatno zahtevano neodvisnostjo sekstetov dobimo Clarovo število. Glavni izrek magistrske naloge pomaga pri iskanju Clarovega števila velike družine benzenoidnih sistemov in omogoča primerjavo stabilnosti različnih benzenoidnih ogljikovodikov. V prvem delu predstavimo nekaj osnov teorije grafov. Nadalje proučimo kemijsko ozadje benzenoidnih ogljikovodikov in njihovo preoblikovanje v matematični jezik benzenoidnih sistemov. V drugem delu spoznamo Friesovo in Clarovo število ter dokažemo nekaj lem, potrebnih za dokazovanje glavnega izreka. Pokažemo, da obstaja preprost enoličen način iskanja Friesovega števila omejene množice benzenoidnih sistemov. Z glavnim izrekom za izbrano podmnožico benzenoidnih sistemov dokažemo, da je množica sekstetov, ki daje Clarovo število, vsebovana v množici sekstetov, ki ponudi Friesovo število. V zadnjem delu magistrske naloge definiramo pojem stabilnosti benzenoidnega ogljikovodika. Ugotovitve podkrepimo s primeri in teoretična spoznanja primerjamo s praktično dobljenimi vrednostmi. Za konec spoznamo najbolj stabilno podmnožico benzenoidnih ogljikovodikov, popolne benzenoidne ogljikovodike.
Ključne besede: benzenoidni ogljikovodik, benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, Friesovo število, Clarovo število, stabilnost benzenoidnih ogljikovodikov
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 336; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (953,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici