| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava silobrana v Republiki Sloveniji in ZDA, z analizo primera Rittenhouse : magistrsko delo
Jan Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: Silobran je v Republiki Sloveniji opredeljen v 2. odstavku 22. členu KZ-1 kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Protipravnost je zraven ravnanja, izpolnjenosti biti inkriminacije in krivde, eden izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Storilec bo odgovarjal za konkretno kaznivo dejanje, če so podani vsi štirje oz. trije elementi (nekateri pojmujejo ravnanje in izpolnjenosti biti inkriminacije, kot en element) kaznivega dejanja. Na čisto osnovnem nivoju je protipravno tisto dejanje, ki je v nasprotju s pravom. Protipravnost je pomembna, ker kaže na določenost kaznivega dejanja v zakonu, to dejanje pa mora biti v nasprotju s temeljnimi družbenimi vrednotami. Temeljna instituta, ki izključujeta protipravnost sta silobran in upravičljiva skrajna sila. Ravnanje storilca lahko podredimo pravilom silobrana, v kolikor sta izpolnjena elementa obrambe in napada. Napad je človekovo voljno ravnanje, mora biti protipraven ter resničen. Napad mora biti istočasen z obrambo. Le-ta pomeni odziv, s katerim želi branitelj odvrniti ali preprečiti protipraven napad. Obramba pa mora biti v smislu silobrana, neizogibno potrebna in sorazmerna z napadom. V Republiki Sloveniji je s silobranom možno zaščititi katerokoli pravno dobrino, tudi dobrino nižjega ranga (npr. čast). Prav tako, je dopustno s silobranom zaščititi dobrine tretjih oseb. Prekoračeni silobran je urejen v 3. odstavku 22. člena, ki določa, da se sme storilca, ki je prekoračil meje silobrana, kaznovati mileje ali se mu kazen odpusti, če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti. Za razliko od silobrana, prekoračeni silobran ne izključuje protipravnosti. Institut silobrana oz. »Self-defense« je v ZDA na splošni ravni urejen v Model Penal Code. MPC sicer ni zavezujoč akt, vendar predstavlja dober pravni okvir kazenskopravne zakonodaje na podlagi katere zvezne države ZDA snujejo svoje kazenske zakonike. Ureditev silobrana v ZDA je dokaj podobna slovenski ureditvi, vendar je moč opaziti določene razlike. Te se kažejo predvsem pri standardu razumnega prepričanja branitelja, da mu grozi napad ter v zahtevi po umiku. V Sloveniji se zahteva, da je napad objektivno resničen in zgolj subjektivno prepričanje branitelja, da se je napad odvijal ne zadostuje. Med tem, pa je pri sklicevanju na silobran v ZDA, dovolj razumno prepričanje posameznika, da mu grozi napad. Prav tako, se v Republiki Sloveniji od napadenega praviloma ne zahteva, da pred napadom zbeži, kar ne velja za zvezne države ZDA, ki so pristašinje doktrine »Duty to retreat«. V zadevi Rittenhouse, je bil Kyle Rittenhouse uspešen pri sklicevanju na silobran. Porota ga je spoznala za nedolžnega umora Josepha Rosenbauma ter Anthonya Huberja, in poskusa umora Gaiga Grosskreutza. Menimo, da odločitev porote temelji predvsem na ugotovitvi, da je Rittenhouse s smrtonosno silo deloval, saj bil razumno prepričan, da je taka sila potrebna, da prepreči svojo smrt ali hudo telesno poškodbo.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, protipravnost, silobran, Duty to retreat doktrina, Stand your ground doktrina, Rittenhouse.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Inkriminacija lažnih novic in sovražnega govora po socialnih medijih : magistrsko delo
Rok Ritlop, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se spopadli s težavo širjenja lažnih novic v socialnih medijih in kazenske odgovornosti za takšno dejanje. V modernem svetu, kjer je dostopnost do socialnih medijev skrajno nenadzorovana (tudi s strani staršev), se pojavljajo razne novice (resnične in neresnične) kot posledica mednarodno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Vzporedno s tem se na socialnih medijih pojavlja vedno več lažnih računov, preko katerih se širijo lažne novice in sovražni govor. Hkrati se poraja vprašanje pravne odgovornosti glede pisanja le teh novic in takšnih oblik govora. Nekaj pravnih pravil nam navaja že sama zakonodaja, nekaj pa nam določajo sodišča preko sodne prakse. Problem je kakorkoli gledamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, kajti tematika obdelana v tej nalogi ni nova, je pa nenadzorovana oz. premalo nadzorovana. Se pa v vsakem obdobju zgodovine srečamo s težavo ali urediti neko pravno področje, in za kakšno ceno, ali ga pustiti neurejeno in preko sodne prakse in pravne analize reševati zadeve za vnaprej.
Ključne besede: Kaznivo dejanje, pretvarjanje, kibernetski kriminal, svoboda izražanja, človekova pravica – relativna/absolutna.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Analiza porabe easa pri obravnavi kaznivega dejanja
Luka Bedenik, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek obravnave kaznivega dejanja na policijski postaji, in sicer postopek obravnave kaznivega dejanja velike tatvine. Zaradi vse večjega pomanjkanja policistov na terenu in zaradi vse več potrebnega administrativnega dela, smo razčlenili in analizirali postopek obravnave kaznivega dejanja. Skušali bomo ugotoviti, ali so postopki policistov izpeljani optimalno in ali prihaja do nepotrebne izgube časa med izvedbo samih postopkov. Zaradi tega se čas prihoda policistov na kraj nujnih interventnih dogodkov povečuje. S tem se slabšajo tudi varnostne razmere, saj sta odzivni čas in čas prihoda na kraj v določenih primerih lahko ključnega pomena za zdravje ljudi oziroma za varnost njihovega premoženja. S pomočjo analize celotnega postopka obravnave kaznivega dejanja smo ugotovili določene pomanjkljivosti ter pripravili predloge za izboljšavo samega postopka. Z upoštevanjem le-teh bi se zmanjšalo administrativno delo policistov, povečala bi se strokovnost pri obravnavi kaznivih dejanj, posledično pa bi se povečal čas prisotnosti policistov na terenu, kar s preventivnim in represivnim delovanjem povečuje varnost prebivalcev.
Ključne besede: kaznivo dejanje, postopek obravnave kaznivega dejanja, izvedba procesa, obravnava kaznivega dejanja vloma, policijski postopek
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 361; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Kaznivo dejanje mučenja živali : magistrsko delo
Urška Temlin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko pravne ureditve varstva živali pred mučenjem v Sloveniji. Najprej so skozi kratek zgodovinski pregled predstavljena stališča ter pravni pogledi na živali, pri čemer je prikazan postopen prehod od antropocentrizma k ekocentrizmu. Namen je opozoriti na položaj živali, ki je mnogokrat slab zaradi človekovega odnosa do njih. V okviru teoretičnega dela je predstavljen pravni status živali »sui generis« kot posebej zaščitenega objekta prava. Sledi podrobna predstavitev obstoječe slovenske zakonodaje s področja zaščite živali, pri čemer so izpostavljene njene pomanjkljivosti, zlasti določbe, ki v obliki »izjem« omogočajo trpljenje živali, predvsem zaradi estetskih ali finančnih razlogov. Izpostavljena je tudi situacija nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, ki predstavlja enega najbolj perečih problemov. Našteti in opisani so organi nadzora v Sloveniji, kjer imajo največji interes za dobrobit živali razna društva za zaščito živali, a žal brez kakršnihkoli zakonskih pooblastil. Predstavljeni so najbolj odmevni primeri mučenja živali pri nas ter epilog katerega so prejeli, med njimi tudi primer za katerega je bila na našem ozemlju izrečena prva zaporna kazen. Na podlagi primerjalnopravne analize pravnih ureditev v državah z visoko stopnjo zaščite živali, se predlagajo najbolj primerne in učinkovite rešitve za izboljšanje slovenske ureditve s področja zaščite živali pred mučenjem. Med evropskimi državami na področju zaščite živali prednjačijo Avstrija, Švica in Švedska, med ameriškimi zveznimi državami pa Maine, Illinois in Oregon, pri čemer so izpostavljene predvsem spremembe, katere so sprejeli v smeri dobrobiti živali in katere bi lahko prenesli tudi v slovenski pravni sistem. Predlaga se podelitev pravic živalim v ustavi, uvedba posebnega organa za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o zaščiti živali v obliki t.i. »živalske policije« (ang. animal police). Nazadnje so obravnavane sankcije, kjer se predlagajo višje denarne in zaporne kazni, predvsem pa so predstavljeni razlogi za nujnost uvedbe dveh novih sankcij, ki jih naš pravni sistem v primeru kaznivega dejanja mučenja živali še ne pozna, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja.
Ključne besede: pravice živali, pravni položaj živali, kaznivo dejanje mučenja živali, zaščita živali, dobrobit živali, živalska policija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Izsleditev iskanih oseb in policijski postopki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Urban Flisar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje pomen izsleditve iskanih oseb, razloge in načine izsleditve iskanih oseb ali organiziranih skupin. Do tega pojava pride, če se iskana oseba izogiba ali je na begu pred policijo in drugimi številnimi organi pregona, da bi bila privedena k pristojnemu organu zaradi kazenskega postopka. Da bi natančno preučili celotno situacijo predstavlja izsleditev iskanih oseb zahteven in lahko tudi dolgotrajen proces za organe pregona. Potrebno je ustrezno in strokovno načrtovanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki pripeljejo do zaželenega cilja policije in drugih organov pregona. V diplomskem delu so navedeni in obrazloženi ukrepi, pooblastila policije in organov pregona, na kakšen način se iskana oseba čimprej izsledi, problemi policije in drugih organov pregona pri izsleditvi iskanih oseb. Policijski ukrepi in drugi organi pregona so odvisni od posameznega primera izsleditve iskane osebe. Vsaka iskana oseba ali skupina oseb je namreč iskana zaradi različnih razlogov, tako da predstavljajo različno raven nevarnosti za skupnost. Osebe, ki so iskane zaradi težjih kaznivih dejanj, kot so umor, terorizem, rop banke je potrebno čimprej izslediti, kajti predstavljajo veliko nevarnost za družbo in lahko še dodatno povzročijo škodo ali smrt. Pri izsleditvi iskanih oseb je ključno sodelovanje, izmenjava informacij in komuniciranje med organi in državami, če iskanje iskane osebe poteka mednarodno. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da Schengenski informacijski sistem druge stopnje prinaša veliko pozitivnih rezultatov na področju izsleditve iskanih oseb. Sistem policiji in drugim organom pregona omogoča hitrejšo in olajšano delo na področju izsleditve iskanih oseb tako v eni kot v večih državah. Schengenski informacijski sistem druge stopnje je prispeval tudi, da se je čez leta povečalo število evropskih nalogov za prijetje in predajo iskanih oseb. Države, ki niso v Evropski uniji in so se pridružile mreži ENFAST so pripomogle k lažji izsleditvi ter posledično k večjemu številu izsleditev in aretacij iskanih oseb, ki so našle zatočišča v tretjih državah
Ključne besede: diplomske naloge, iskane osebe, iskanje, Schengenski informacijski sistem druge stopnje, kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Pričanje očividcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Igor Angelov, 2021, diplomsko delo

Opis: Očividci imajo pomembno nalogo pri dajanju intervjuja, saj s svojimi izjavami pomembno vplivajo na preiskavo kaznivega dejanja, na njihovo izjavo se lahko opre sodba. Na pričanje vplivajo številni dejavniki, ki vplivajo na verodostojnost in zanesljivost informacij. To so: starost, spol, rasa, vpliv osebne zgodovine, kognitivne sposobnosti, popačenje in priklic informacij, faza zaznave, interpretacija dražljajev, vkodiranje v senzorični spomin, v kratkoročni in dolgoročni spomin ter kasneje priklic in obnova dogajanja. Vsi našteti dejavniki lahko kazenski proces povedejo v napačno smer, namerno (v primeru, da se priče bojijo osumljenca, ne zaupajo kazenskim postopkom zaradi maščevanja do storilca kaznivega dejanja itd.) ali nenamerno (vpliv stresa, ki povzroči drugačno videnje dogajanja, napačno prepoznavanje zaradi slabše pozornosti itd.). Zato je pomembno, da preiskovalci kaznivih dejanj ugotovijo, kako verodostojne in zanesljive so priče, morajo pa se zavedati, da lahko sami s svojo prisotnostjo pričo zavajajo na način pridobivanja informacij. V diplomski nalogi se je ugotavljal vpliv časa od storjenega kaznivega dejanja do pričanja očividca na verodostojnost podanih informacij. Kot je bilo že omenjeno, ima izbira metode zaslišanja pomembno vlogo pri ugotavljanju kaznivih dejanj, zato se je raziskovalo delovanje SAI metode. Žrtve in priče so pogostokrat pod vplivom alkohola in nedovoljenih drog, zato se je analizirala verodostojnost informacij takšnih očividcev ter vpliv starosti le-teh na zanesljivost informacij. Pomembno je tudi, kako deluje človeški spomin in način shranjevanja informacij ter zakaj pride do napak, sprememb ali popačenja informacij v spominu.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, kaznivo dejanje, samoupravljani intervju
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Vzgojni zavod Veržej in njegova vloga pri obravnavanju mladoletniške delinkvence : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Katja Balažic, 2021, diplomsko delo

Opis: Nevarnost storilca kaznivih dejanj se kaže kot v določeno stanje, v katerem lahko ta ponovi kaznivo dejanje. Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Namen kazni naj bi bila spreminjanje storilcev kaznivih dejanj in prizadevanje, da bi kazni prilagodili posameznim krivcem, vendar vseh storilcev kaznivih dejanj ne moremo obravnavati enako, še posebej ko gre za mladoletnike. Zato se v diplomski nalogi Vzgojni zavod Veržej in njegova vloga pri obravnavanju mladoletniške delinkvence na začetku osredotočimo na razlago pojmov »vzgojni zavod« in »odklonsko vedenje mladoletnikov«, na dejavnike, ki vplivajo na takšno vedenje mladoletnikov, vrste kaznivih dejanj, ki jih storijo, in ukrepe preprečevanja odklonskega vedenja. Ker pa v vzgojne zavode ne nameščajo le otrok in mladostnikov, ki kažejo znake delinkventnosti, temveč tudi otroke in mladostnike z vedenjskimi in čustvenimi težavami, v nadaljevanju uporabimo Bregantovo in Škoflekovo klasifikacijo teh otrok. Nadaljujemo z opisom poteka namestitve otrok in mladostnikov v vzgojni zavod. Ob koncu teoretičnega dela opišemo vzgojni zavod Veržej. V tem delu opišemo njegovo delovanje, naštejemo vzroke, zaradi katerih so otroci pristali v omenjenem zavodu, in navedemo, koliko časa v povprečju preživijo v vzgojnih zavodih. V empiričnem delu smo opravili intervju s socialno delavko Vzgojnega zavoda Veržej, s pomočjo katere smo pridobili dodatne informacije o vzgojnem zavodu, otrocih, ki ga obiskujejo, in njegovem delovanju. Prav tako smo v empiričnem delu uporabili anketo o medvrstniškem nasilju na Osnovni šoli Veržej, ki je zajemala tako zunanje otroke, kot otroke nameščene v vzgojnem zavodu. S to anketo smo pridobili vpogled v vrsto in pogostost njihovega nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletniška delinkvenca, vzgojni zavod, kaznivo dejanje, otrok, mladoletnik
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 403; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (851,66 KB)

8.
Preiskovanje nasilja v družini na območju policijske uprave Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mitja Svete, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembno vlogo policistov pri preiskovanju in obravnavi storitve kaznivega dejanja v družini. Predstavili smo, kako kompleksno je preiskovanje kaznivega dejanja nasilja v družini s strani policistov. Za vsak primer preiskave nasilja v družini je za policiste ključno dobro poznavanje dinamike družinskega okolja in predkazenskega postopka ter kazenske zakonodaje. Pri obravnavanju primerov smo ugotovili, da gre za zasebne prostore, kjer so družine izolirane, še toliko bolj, če v njih vlada nasilje. Gre za prikrito obliko nasilja, ki ga je težko prepoznati in preprečiti, z namenom pomagati oškodovancu in storilcu. V večini primerov žrtve o nasilju nočejo spregovoriti, saj ima kratkoročne in dolgoročne posledice (psihične, socialne in ekonomske). Zaradi teh posledic žrtve ne prijavijo nasilja ali pa v postopku na sodišču odstopijo od njega. Osrednji del diplomskega dela obsega značilnosti nasilja v družini in pomembne dejavnike, ki vplivajo na dinamiko med družinskimi člani. Za kakovostno policijsko preiskavo je pomembno tudi poznavanje zakonodaje pri preiskovanju nasilja v družini, s katero zaščitijo oškodovanca. Opisali smo, da je nujno sodelovanje z drugimi organi in organizacijami pri preprečevanju ter obravnavi nasilja v družini. Zajeli smo organe in organizacije, ki na zakonski podlagi ukrepajo, s tem, da nudijo različne oblike pomoči z namenom zaščite oškodovanca in ukrepajo zoper povzročitelja nasilja. Vsi ti organi in organizacije niso dovolj, če žrtev ali storilec noče sodelovati z njimi. Ključno vlogo odigrajo, kadar imajo popolno sodelovanje z žrtvijo in s storilcem kaznivega dejanja nasilja v družini, saj le takrat lahko pomagajo žrtvi in rehabilitirajo storilca. Opravili smo primerjavo policijske preiskave nasilja v družini, razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem, med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Primerjali smo zakonsko podlago, na podlagi katere lahko policisti ukrepajo. Zajeli smo število obravnav prekrškov in kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter jih prikazali v obliki tabel. Opisali smo delo policistov, državnih tožilcev in sodišč pri obravnavi nasilja v družini. Ugotovili smo, da se število obravnavanih kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški malo razlikuje. Opazna je razlika v zakonski obravnavi in v časovnem obdobju izvajanja ukrepov policije, državnih tožilcev in sodišč, ki zaščitijo žrtve ter preprečijo storilcu nadaljnje izvajanje nasilja v družini. V diplomskem delu smo zajeli tudi nasilje nad starejšimi, ki ga v večini primerov težko odkrijemo, zato večinoma ostane skrito, saj so žrtve izolirane. Opisali smo elemente in družinsko dinamiko, zakaj pride do pojava nasilja v družini ter razloge, zakaj večinoma časa ostaja skrito. Na podlagi statističnih podatkov smo prikazali, da je odstotek povzročiteljev nasilja srednjih let in zelo majhen odstotek starostnikov. V analizi primera smo predstavili primer obravnavanega nasilja v družini na območju Policijske uprave Ljubljana. Predstavljeni so kompleksni odnosi med družinskimi člani, ki so imeli pomembno vlogo, da je prišlo do preiskave nasilja v družini. S primerom sem želel izpostaviti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja, ki posledično vpliva na nadaljnje ukrepe policije in različnih organov in organizacij.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje v družini, kaznivo dejanje, oškodovanec, storilec, policija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Garantna dolžnost kot podlaga za neprava opustitvena kazniva dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri splošnem pojmu kaznivega dejanja gre za teoretičen koncept in ne za konkretno kaznivo dejanje. Splošni pojem kaznivega dejanja zajema točno določene splošne in vsem kaznivim dejanim skupne značilnosti, ki jih mora vsebovati tudi vsako konkretno kaznivo dejanje. Če jih ne vsebuje preostane zgolj zaključek, da kaznivo dejanje kot tako ne obstaja in tudi kazenske odgovornosti zanj nihče ne prevzame. Splošni pojem kaznivega dejanja ima torej točno določene elemente in določen vrstni red med njimi, ki ga je potrebno obvezno upoštevati pri vsakem posameznem kaznivem dejanju, to pa so voljno ravnanje človeka, bit inkriminacije, protipravnost in krivda. Samo ravnanje človeka in ne ravnanje živali ali delovanje višje sile, lahko postane kaznivo dejanje, predpostavka pa je, da gre za voljno ravnanje, torej tako, ki ga ima človek v oblasti. Najpogosteje se pravna praksa srečuje s kaznivimi dejanji, izvršenimi v storitveni obliki, vendar kazensko pravo tudi pasivnost obravnava kot ravnanje. Skupno ime za pasivna ravnanja, ki ogrožajo kazenskopravne dobrine so opustitve, te se pa naprej delijo na prave in neprave opustitve. Skupno obema je, da posameznik ni preprečil nastanka prepovedane posledice, vendar bi to moral storiti, razlika pa je v tem, da bo oseba za nepravo opustitveno kaznivo dejanje odgovarjala zgolj tedaj, ko ji bo dokazana posebna življenjska zveza v razmerju do žrtve, iz katere izhajajo določene odgovornosti. Ta življenjska zveza se imenuje garantna dolžnost, ki pa ni posebej urejena v kazenskem zakonu. Nosilec garantne dolžnosti se imenuje garant, položaj osebe v razmerju do žrtve pa se imenuje garantni položaj. Garantne dolžnosti je potrebno iskati v področnih zakonih ali drugih aktih, ki urejajo tisto razmerje, s katerim ima pravosodje opravka. Garanti varnosti postanejo posamezniki tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, v ospredju predvsem učitelji, policisti in poklicni vozniki.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, storitev, opustitev, garantna dolžnost
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 539; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (580,02 KB)

10.
Zalezovanje kot novo kaznivo dejanje : magistrsko delo
Petra Žuran, 2021, magistrsko delo

Opis: Izraz zalezovanje ali "stalking" označuje nezaželene vdore in vmešavanje v življenje žrtve, s strani zalezovalca. Za zalezovanje je značilno, da so vdori v zasebno sfero življenja žrtve ponavljajoči, dlje časa trajajoči in da sočasno pri žrtvi vzbujajo strah in zaskrbljenost. Gre za vzorec vedenja, ki vključuje vsiljivo, trajno in ponavljajoče se vzpostavljanje kontaktov z žrtvijo, vključno z nadlegovanjem, ki je lahko osebno, po telefonu, preko pošiljanja sms sporočil, pisem, pošiljanja daril, dragih predmetov, čakanja pred stanovanjem, hišo, službo, poškodovanja predmetov in še bi lahko naštevali. S takšnim vedenjem, lahko storilec žrtvi grozi ali direktno ali indirektno. Žrtev pa zaradi tega doživlja strah, nemoč, krivdo, ogroženost ali celo depresivnost. Ravno zaradi občutljive narave problematike, katera ni prisotna samo v trenutnih družinskih razmerjih, temveč tudi širše, je bila potreba po integraciji zalezovanja kot kaznivega dejanja v KZ-1, nujna.
Ključne besede: KZ-1, nadlegovanje, kaznivo dejanje, prekršek, sankcioniranje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (707,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici