| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 0

2.
Razvoj kazalnikov kakovosti v pljučni kirurgiji
Aleksandra Jerič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi pljučne kirurgije. V delu smo z različnimi orodji managementa kakovosti prikazali sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, s katerimi lahko spremljamo uspešnost in učinkovitost procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč. V empiričnem delu smo s SIPOC metodo in procesnim modelom opisali klinično pot pacienta pri operaciji pljuč. Popis procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč smo analizirali z analizo možnih napak in njihovih posledic – FMEA metoda. S pomočjo strokovne literature ter strokovnega zdravstvenega delavca smo identificirali možne napake, katere se v procesu zdravstvene nege lahko pojavijo. Z analizo anketnega vprašalnika smo za vsako napako z izračunanim povprečjem pridobili tri faktorje. Prvi faktor je verjetnost nastopa napake, drugi je teža napake in zadnji verjetnost odkritja napake. Zmnožek teh nam poda skupno tveganje potencialnih napak oziroma indeks pomembnosti napake (IP). S Pareto diagramom smo pridobili pet potencialnih napak, katere skupaj predstavljajo 21,82 % vseh indeksov pomembnosti. Kar pomeni, da pojav teh petih napak predstavlja najvišje tveganje pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč. Za vsako izmed petih napak z najvišjim indeksom pomembnosti smo izpeljali naslednje kazalnike kakovosti: • Število alergijskih reakcij na zdravila / 200 pljučnih operacij • Številno napak pri izpolnjevanju dokumentacije / 200 pljučnih operacij • Številno nepopolnih premedikacij zaradi nedosledno izpolnjenega temperaturnega lista / 200 pljučnih operacij • Število nedoslednih diagnoz, katerih posledica ja nepopolna anamneza pacienta / 200 operacij • Število pacientov s pnevmotoraksom zaradi lastne odstranitve drenaže / 200 pljučnih operacij Poudariti moramo, da je za zdravstvene ustanove pomembno, da kakovost svojih storitev neprestano spremljajo in izboljšujejo. Predlagamo, da torakalne klinike stalno spremljajo kazalnike kakovosti, pridobljene v tem delu. V primeru spremembe procesa nege predlagamo, da kazalnike kakovosti prenovijo po sistemu, ki je prikazan v tej nalogi. Ob enem pa je prikazan sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, primeren tudi za vse ostale procese, ki se odvijajo v zdravstveni negi.
Ključne besede: Kakovost v zdravstvu, Kazalniki kakovosti, Kazalniki kakovosti v zdravstvu, FMEA metoda
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 785; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
ANALIZA PROCESA MEDNARODNE AKREDITACIJE PO STANDARDU DNV V TERMAH DOBRNA D.D.
Patricija Goubar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v Termah Dobrna, v času od 16.6.2014 do 20.3.2015. Namen diplomskega dela je obravnavati področje sistema vodenja kakovosti v zdravstvenih dejavnostih, kot tudi analizirati proces integracije standardov kakovosti v druge nivoje zdravstvenega varstva ter ugotoviti stopnjo učinkovitosti uporabe mednarodnega akreditacijskega standarda DNV. V teoretičnemu delu je predstavljen splošen pomen kakovosti z različnih vidikov, s poudarkom na kakovosti v zdravstvu, predstavitvijo mednarodnega akreditacijskega standarda DNV, predstavitvijo prednosti, ki jih zdravstvene ustanove pridobijo z uvedbo omenjenega standarda. Ravno tako diplomsko delo vključuje analizo procesa mednarodne akreditacije za standard DNV, ki je sicer zasnovan za bolnišnice, v Termah Dobrna, ki zagotavlja zdraviliško dejavnost. V raziskovalnemu delu smo ugotavljali zadovoljstvo pacientov z obravnavo v Medicinskem centru Term Dobrna in zadovoljstvo zaposlenih po akreditaciji za standard DNV. V obeh primerih smo uporabili metodo anonimnega anketiranja, kjer smo pri anketiranju pacientov prišli do ugotovitev, da so le ti visoko zadovoljni z zdravstveno oskrbo in terapevtsko obravnavo na ambulantnem ali zdraviliškem zdravljenju v Termah Dobrna. V sklopu anketiranja zaposlenih pa je bil rezultat nekoliko razdeljen: del vprašalnika, ki se je nanašal na osveščenost in na zavedanje pomena in pomembnosti kakovosti v zdravstvu ter poznavanju le te, je bil zelo dobro ocenjen. Prav tako so visoko mero zadovoljstva zaposleni pripisali tudi medsebojnim odnosom med sodelavci in naravi svojega dela, znotraj katerega si pripisujejo veliko mero strokovnosti in prizadevanja za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Del vprašalnika, se je nanašal na odnos vodilnih do podrejenih, na organizacijo dela in na vodenje sistema kakovosti. Rezultati v tem segmentu kažejo na možnosti izboljšav, zlasti glede povečanja učinkovitosti celotnega sistema managementa kakovosti, kar je lahko ena izmed prihodnjih usmeritev vodstva organizacije.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, akreditacija, DNV, kazalniki kakovosti v zdravstvu, samoocenjevanje v zdravstvu
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 1785; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici