SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kazalniki kakovosti in njihov vpliv na varnost pacientov
Urška Klinar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali tri pomembne kazalnike kakovosti, in sicer MRSA, razjedo zaradi pritiska in padce bolnikov. Cilj je bil z anketo ugotoviti raven znanja medicinskih sester v Splošni bolnišnici Jesenice o preprečevanju in širjenju okužb z MRSA, o preprečevanju razjede zaradi pritiska in o padcih bolnikov. Zanimalo nas je tudi, ali medicinske sestre upoštevajo standarde kakovosti pri svojem delu. Ugotovili smo, da nekatere medicinske sestre v Splošni bolnišnici Jesenice ne upoštevajo standardov o preprečevanju in širjenju okužb z MRSA. Kljub temu da je večina medicinskih sester seznanjena s standardi o preprečevanju in širjenju okužb z MRSA, jih ne upoštevajo. Na drugo vprašanje, ali so medicinske sestre pozorne, da ima bolnik, ki je ogrožen za padec, primerne pripomočke, lahko odgovorimo pritrdilno, saj je iz odgovorov razvidno, da medicinske sestre upoštevajo vse varnostne ukrepe, ki pripomorejo k preprečevanju padcev. Tretje raziskovalno vprašanje je bilo, ali medicinske sestre poznajo preventivne ukrepe pri preprečevanju razjede zaradi pritiska. Medicinske sestre dobro poznajo preventivne ukrepe za preprečevanje razjede zaradi pritiska. Nekatere medicinske sestre pa niso dobro seznanjene, kateri so zunanji dejavniki, ki vplivajo na razjedo zaradi pritiska. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem slovenske in tuje literature. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje, ali medicinske sestre v Splošni bolnici Jesenice upoštevajo standarde, ki so pomembni za preprečevanje in širjenje okužb z MRSA, ter standarde za preprečevanje padcev in razjede zaradi pritiska smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Obdelava podatkov je potekala v MS Excelu. Na podlagi rezultatov smo analizirali vse odgovore ter nekatere tudi grafično prikazali. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo, rezultate pa predstavili v besedni in grafični obliki.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, MRSA, razjeda zaradi pritiska, padci bolnikov, medicinska sestra, kakovost
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3521; Prenosov: 1083
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

3.
Integrirani sistemi vodenja kakovosti v podjetju HTZ Velenje
Robert Doler, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom predstavil rešitve ciljev, ki smo si jih je zadali v podjetju HTZ Velenje, I.P., in sicer, da bomo vpeljali integrirani sistem vodenja kakovosti., Skrbimo namreč za racionalno poslovanje vseh procesov, ki so povezani s podjetjem in družbo, saj lahko le na ta način lahko dosežemo ugodne poslovne cilje in rezultate. Možnosti za ustrezno upravljanje in vodenje obstajajo. Stroka je razvila kar nekaj pristopov oziroma modelov, s pomočjo katerih je tokove mogoče spremeniti na bolje. Med njimi so tudi različna orodja kakovosti, kot so standardi kakovosti in modeli poslovne odličnosti. Ti omogočajo podjetjem, da razvoj podjetja razumemo v najširši obliki kot proces stalnega spreminjanja oziroma proces stalnih izboljšav. Pomembna zahteva standardov kakovosti je tudi zahteva po upravljanju s tveganji, kajti ocenjevanje tveganj predstavlja zbiranje informacij, ki daje vodstvu oporo pri spremljanju poslovnih odločitev. Takšno zahtevo predstavlja zahteva po spremljanju in merjenju karakteristik procesov in zadovoljstva kupcev v okviru sistema vodenja kakovosti, prepoznavanje in ocenjevanje vplivov na okolje v okviru sistema ravnanja z okoljem ter prepoznavanje in ocenjevanje nevarnosti na delovnih mestih z oceno tveganja varnosti in zdravja pri delu v okviru sistema varnosti ter zdravja pri delu.
Ključne besede: vodenje kakovosti, proces, okolje, varnost in zdravje pri delu, kazalniki
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1287; Prenosov: 83
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

4.
MODEL INFORMACIJSKE PODPORE SISTEMU VODENJA KAKOVOSTI
Andreja Jesenko, 2012, magistrsko delo

Opis: Mednarodna in globalna podjetja potrebujejo učinkovite informacijske sisteme in sicer za svoje interne in zunanje povezave. Ti sistemi morajo zagotavljati zanesljive informacije in njihovo hitro izmenjavo, kar je ključno v procesu sprejemanja poslovnih odločitev, za hitro reakcijo in kratek odzivni čas. Z uvajanjem in vzpostavitvijo ERP sistemov (Enterprise Resource Planning – poslovni informacijski sistem) družbe vodijo in obvladujejo procese planiranja in razporejanja virov, nadzor nad stroški ter pregled ekonomskih kazalnikov uspešnosti. Kakovost procesov in njihovo nenehno izboljševanje sta zelo pomembna dejavnika za uspešnost in učinkovitost poslovanja podjetja. Pri tem nam pomagajo različni sistemi vodenja, kot npr. sistem vodenja kakovosti, model poslovne odličnosti, sistem ravnanja z okoljem ipd. Osnovni poslovni informacijski sistemi običajno ne omogočajo zadostne informacijske podpore sistemu vodenja kakovosti oz. njihove aplikacije niso v celoti usklajene z zahtevami mednarodnih standardov vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem oz. z različnimi modeli poslovne odličnosti, zato se podjetja odločajo za nakup posebnih programskih aplikacij za podporo kakovosti ali pa ostaja nivo njihovega obvladovanja kazalnikov kakovosti omejen na delo s preglednicami. Temeljni cilj pričujoče študije je, da na podlagi uporabljenih teoretičnih in metodoloških izhodišč predlaga razvoj modela informacijske podpore sistemu vodenja kakovosti kot posebnega modula »Modula Kakovost« v okviru poslovnega informacijskega sistema Infor ERP LN in da preveri njegovo splošno uporabnost v praksi. Obravnava teme v prvem, teoretičnem delu temelji na uveljavljenih izhodiščih razvoja sistemov vodenja kakovosti in modela poslovne odličnosti, poslovnih informacijskih sistemov ter stroških kakovosti. Drugi praktični del obsega zasnovo modela, ki je integriran v Infor ERP LN in predstavlja nadgradnjo njegove osnovne funkcionalnosti poslovnega informacijskega sistema. Predlagani model predstavlja novost v slovenskem prostoru in širše ter se uveljavlja v praksi. Je splošno uporaben in primeren za vsa podjetja, ki uporabljajo Infor ERP LN, ne glede na njihovo velikost ali dejavnost. Infor ERP LN v Sloveniji uporablja veliko število uveljavljenih podjetij.
Ključne besede: - Poslovni informacijski sistem Infor ERP LN, - Sistem vodenja kakovosti, - Poslovna odličnost, - Proces, - Kazalniki uspešnosti
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1129; Prenosov: 248
.pdf Polno besedilo (2,77 MB)

5.
Raziskave vpliva glavne medicinske sestre na zagotavljanje kakovosti v zdravstvu
Natalija Galinec, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v treh primerljivih slovenskih bolnišnicah. Namenjena je vodilnim medicinskim sestram, ki lahko z učinkovitim vodenjem, z vseživljenjskim izobraževanjem, skrbstvenim in timskim delom izboljšajo medsebojne odnose zaposlenih, dvignejo motivacijo in dosežejo boljšo kakovost zdravstvenih storitev. Predstavljeni so vidiki vodenja ljudi, ki temeljijo na zaupanju, timskem delu, obojestranski komunikaciji, delegiranju nalog in vse večji soudeležbi zaposlenih pri sprejemanju odločitev organizacije v celoti. V zdravstveni negi je nujno potrebno, da imajo vodilne medicinske sestre za uspešno vodenje zdravstvene nege znanje s področja managementa in voditeljstva. K managementu kakovosti v zdravstvu je potrebno pristopiti na sistemski način, a vodilne medicinske sestre imajo nedvomno ključno vlogo v celovitem zdravstvenem sistemu, kar želimo raziskati na podlagi rezultatov in pripraviti smernice za dvig kakovosti zdravstvenih storitev. Raziskava je pokazala, da največ medicinskih sester pozna nevarni dogodek padec iz postelje, najmanj pa je takšnih, ki poznajo nevarni dogodek napačno poznavanje bolezenskih znakov in simptomov. Pri preprečevanju nevarnih dogodkov zelo malo vključujejo bolnika in njihove svojce, vendar so medicinske sestre prepričane, da bi o nevarnem dogodku obvestile neposrednega vodja. Ugotavljamo, da med glavnimi medicinskimi sestrami različnih oddelkov ni razlik, ki bi se odražale v kvaliteti dela. Na oddelkih, kjer so medicinske sestre večkrat pohvaljene od svojega neposrednega vodja ocenjujejo svoje delo kot bolj planirano, bolj timsko, bolj raznoliko, nudi jim več strokovnih izzivov, so bolj motivirane in sodelujejo pri sprejemanju odločitev. V vseh treh bolnišnicah imajo medicinske sestre enake možnosti za izobraževanja. Dodatna znanja bi želele pridobili z internimi in funkcionalnim izobraževanjem, nekaj je tudi takšnih, ki bi želele aktivno sodelovati v krožkih kakovosti, najmanj strinjanja pa medicinske sestre vidijo v uvajanju supervizije. Iz raziskave in Nacionalne ankete je razvidno, da so bolniki najbolj zadovoljni z zdravstveno nego, ki jo nudijo v Splošni Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, v primerjavi z drugima dvema bolnišnicama. Če želimo v bolnišnicah doseči kakovostno zdravstveno nego, mora sodelovanje med vodilno medicinsko sestro in zaposlenimi temeljiti na odprti komunikaciji, ki izhaja iz medsebojnega spoštovanja, delitve oblasti, informacij in virov ter medosebnega vrednotenja. Vse to pa lahko dosežemo, če bodo vse vodilne medicinske sestre uporabljale stil vodenja »tim«, ki označuje visoko zanimanje tako za delovne naloge, kot tudi za ljudi.
Ključne besede: Kakovost zdravstvenih storitev, kazalniki kakovosti, vodilna medicinska sestra, voditeljstvo, vseživljenjsko izobraževanje, skrbstveno in timsko delo, medsebojni odnosi zaposlenih.
Objavljeno: 16.01.2013; Ogledov: 1452; Prenosov: 731
.pdf Polno besedilo (5,06 MB)

6.
ANALIZA PROCESA MEDNARODNE AKREDITACIJE PO STANDARDU DNV V TERMAH DOBRNA D.D.
Patricija Goubar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v Termah Dobrna, v času od 16.6.2014 do 20.3.2015. Namen diplomskega dela je obravnavati področje sistema vodenja kakovosti v zdravstvenih dejavnostih, kot tudi analizirati proces integracije standardov kakovosti v druge nivoje zdravstvenega varstva ter ugotoviti stopnjo učinkovitosti uporabe mednarodnega akreditacijskega standarda DNV. V teoretičnemu delu je predstavljen splošen pomen kakovosti z različnih vidikov, s poudarkom na kakovosti v zdravstvu, predstavitvijo mednarodnega akreditacijskega standarda DNV, predstavitvijo prednosti, ki jih zdravstvene ustanove pridobijo z uvedbo omenjenega standarda. Ravno tako diplomsko delo vključuje analizo procesa mednarodne akreditacije za standard DNV, ki je sicer zasnovan za bolnišnice, v Termah Dobrna, ki zagotavlja zdraviliško dejavnost. V raziskovalnemu delu smo ugotavljali zadovoljstvo pacientov z obravnavo v Medicinskem centru Term Dobrna in zadovoljstvo zaposlenih po akreditaciji za standard DNV. V obeh primerih smo uporabili metodo anonimnega anketiranja, kjer smo pri anketiranju pacientov prišli do ugotovitev, da so le ti visoko zadovoljni z zdravstveno oskrbo in terapevtsko obravnavo na ambulantnem ali zdraviliškem zdravljenju v Termah Dobrna. V sklopu anketiranja zaposlenih pa je bil rezultat nekoliko razdeljen: del vprašalnika, ki se je nanašal na osveščenost in na zavedanje pomena in pomembnosti kakovosti v zdravstvu ter poznavanju le te, je bil zelo dobro ocenjen. Prav tako so visoko mero zadovoljstva zaposleni pripisali tudi medsebojnim odnosom med sodelavci in naravi svojega dela, znotraj katerega si pripisujejo veliko mero strokovnosti in prizadevanja za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Del vprašalnika, se je nanašal na odnos vodilnih do podrejenih, na organizacijo dela in na vodenje sistema kakovosti. Rezultati v tem segmentu kažejo na možnosti izboljšav, zlasti glede povečanja učinkovitosti celotnega sistema managementa kakovosti, kar je lahko ena izmed prihodnjih usmeritev vodstva organizacije.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, akreditacija, DNV, kazalniki kakovosti v zdravstvu, samoocenjevanje v zdravstvu
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 690; Prenosov: 197
.pdf Polno besedilo (2,37 MB)

7.
VODENJE EVIDENCE O ASTMI V REFERENČNI AMBULANTI
Barbara Lackovič, 2013, magistrsko delo

Opis: Astma, kot najpogostejša kronična pljučna bolezen, zahteva kakovostno zdravstveno obravnavo bolnikov že na primarnem nivoju. Kronični bolnik je največkrat v stiku z izbranim osebnim zdravnikom, saj prihaja po redno terapijo, v primeru poslabšanja kronične bolezni in v primeru nove akutne bolezni. Na redne letne kontrole pri specialistu bolniki pogosto pozabijo ali pa le-te odlagajo, saj jih odvračajo dolge čakalne dobe, ki kljub naročanju nastajajo v čakalnicah specialističnih ambulant. Pomemben korak na poti k napredku in razvoj primarnega zdravstvenega varstva na slovenskih tleh je Ministrstvo za zdravje začrtalo v aprilu 2011 z uvedbo referenčnih ambulant. V ambulante družinske medicine se uvede nov član, diplomirana medicinska sestra, ki, kot strokovnjakinja na svojem področju, z znanjem in izkušnjami prevzema točno določene naloge in odgovornosti, ki so zapisane v protokolih obravnave posamezne kronične bolezni. Poleg razbremenitve izbranega osebnega zdravnika naj bi prispevala velik delež k boljši kakovosti življenja bolnikov s kronično boleznijo in razbremenitvi specialističnih ambulant. Diplomirana medicinska sestra skrbno vodi registre bolnikov s kronično boleznijo, skrbi za njihovo zdravstveno obravnavo po strokovnih protokolih in najnovejših kliničnih smernicah ter hkrati skrbi za nenehno poučevanje bolnikov. Dobro poučen bolnik s kronično boleznijo in redno obravnavo pri diplomirani medicinski sestri v referenčni ambulanti se lahko izogne poslabšanjem in pogostim obiskom v ambulanti izbranega osebnega zdravnika. V magistrskem delu je analiziran potek zdravstvene obravnave kroničnih bolnikov z astmo v referenčni ambulanti in opravljena je primerjava z obravnavo kroničnih bolnikov z astmo v primerjalni ambulanti, ki v procesu obravnave še ne sledi smernicam referenčne ambulante. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Senovo, sodelovalo je 76 kroničnih bolnikov z astmo. Raziskava temelji na dveh predpostavljenih hipotezah. S prvo hipotezo smo raziskali statistično pomembno boljše kazalnike zdravstvene obravnave pri bolnikih, vodenih v referenčni ambulanti, v drugi hipotezi pa smo raziskali, ali imajo bolniki, vodeni v referenčni ambulanti, statistično pomembno več znanja o svoji bolezni, o pomenu rednega jemanja zdravil in pravilni tehniki jemanja zdravil v primerjavi z bolniki, ki se vodijo v primerjalni ambulanti. Kljub temu, da hipotez, ki smo si jih v raziskavi zastavili, nismo v celoti potrdili, smo prišli do zaključka, da je uvedba referenčnih ambulant prava pot k razvoju primarnega zdravstvenega nivoja, saj so rezultati vseeno pokazali, da je že po prvem letu delovanja diplomirane medicinske sestre v timu splošne ambulante opazna razlika.
Ključne besede: - astma kronična bolezen, referenčna ambulanta, poučevanje, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 1015; Prenosov: 249
.pdf Polno besedilo (5,55 MB)

8.
PRENOVA PROCESA ODVZEMA KRVI V UKC MARIBOR
Bernarda Jevšnikar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo s pregledom in prenovo laboratorijske predanalitske faze, ki poteka od naročila laboratorijske preiskave do vhoda biološkega materiala v laboratorij. Ta pred-predanalitska faza spada v začetni del procesa odvzema krvi ter je najmanj poznana in raziskana. Njena organiziranost vpliva na laboratorijske rezultate, ti pa na nadaljnje postopke, ki vplivajo na zdravljenje. Z raziskavo pokažemo, da je na osnovi zbiranja kazalnikov in merjenja predanalitske faze možno določiti kritične točke procesa, ter predlagamo spremembe. Prikažemo tudi izboljšave in prenovljen proces ter izračunamo stroške obstoječega stanja in prenovljenega procesa.
Ključne besede: prenova procesov, predanalitske neskladnosti, čas izvedbe analize, kazalniki kakovosti, kritična vrednost, odvzem krvi
Objavljeno: 03.07.2014; Ogledov: 651; Prenosov: 242
.pdf Polno besedilo (4,01 MB)

9.
POMEN SPREMLJANJA PREPREČEVANJA PRENOSA MRSA V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH KOT KAZALNIK KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
Elvira Šišić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pojem bolnišničnih okužb z MRSA in vse kar je z njim povezano, od njihovega ugotavljanja do preprečevanja in obvladovanja okužb v bolnišnicah ter sistem nadzora. Opredelili smo kakovost v zdravstveni negi povezano z bolnišničnimi okužbami in zakonodajo obvladovanja bolnišničnih okužb. Z raziskavo smo želeli ugotoviti koliko so zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic seznanjeni z načini in protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb ter, ali jim preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno obremenitev tako psihično kot fizično. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 zaposlenih (zdravstveni delavci) v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo opisne statistike in sicer metodo analize frekvenc. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da bolnišnične okužbe z MRSA kot kazalnik kakovosti v bolnišnicah od leta 2010 do leta 2014 upadajo. Anketiranci so seznanjeni s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb z MRSA kar je razvidno iz tega, da je 22% pritrdilo, da se izvajajo strokovni nadzori preprečevanja bolnišničnih okužb. 22,3% pozna navodila za preprečevanje prenosa MRSA. Pri negovanju pacientov okuženih z MRSA se 22,3% pravilno zaščiti. Za 9,1 % medicinskih sester, preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno delo oz. obremenitev. V vsakdanji praksi je 12,5% medicinskih sester, ki spremljajo merjenje in vrednotenje kakovosti v zdravstveni negi. Sklep. Bolnišnične okužbe so najpogostejše okužbe, ki se jih ni moč izogniti. Učinkovito preprečevanje okužb mora ostati del vsakdanjega dela vsakega zdravstvenega delavca. V okviru varnosti pacientov je higiena rok temeljni postopek preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb z MRSA. Okužbe je možno zmanjšati in sicer z rednim nadzorom dela, z izobraževanjem zdravstvenega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Uspešno obvladovanje bolnišničnih okužb je pomemben kazalec kakovosti dela v bolnišnicah in prispeva k zmanjšanju posledic.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, kakovost zdravstvene nege, kazalniki kakovosti, medicinska sestra
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 584; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (652,64 KB)

10.
VODENJE KAKOVOSTI IN AKREDITACIJE V ZDRAVSTVU
Rok Kolarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Kakovost zdravstvene obravnave pomeni, da vsi, ki so vpeti v zdravstvo, strmijo k boljšim zdravstvenim izidom za paciente, večji uspešnosti delovanja sistema in k boljšemu razvoju strokovnjakov. Akreditacija je postopek, kjer zunanja institucija oceni, kako zdravstveni zavod izpolnjuje vnaprej pripravljene standarde kakovosti in varnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti kakovost in sistem vodenja kakovosti v zdravstvu ter predstaviti razvoj in vzpostavitev sistema akreditacij bolnišnic v Sloveniji. V empiričnem delu smo raziskovali stališča zaposlenih o kakovosti v zdravstveni negi in seznanjenost z akreditacijo in namenom pridobitve le-te. Metodologija raziskovanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela z analizo literature. Za izdelavo empiričnega dela je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji odprtega tipa ter 3 vprašanja polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v eni izmed slovenskih splošnih bolnišnic v mesecu februarju 2015. Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje institucije. Rezultati. 97 % anketiranih meni, da izvajajo zdravstveno nego po sprejetih standardih, kar pomeni, da izvajajo kakovostno zdravstveno nego. 86 % anketiranih si želi več izobraževanj na temo kakovost v zdravstveni negi. 75 % anketiranih meni, da so dovolj seznanjeni s pomenom in potekom akreditacije v instituciji. Diskusija in zaključek. Zaposleni zagotavljajo kakovost tako, da imajo redne sestanke negovalnega tima, prav tako v veliki večini izvajajo zdravstveno nego po sprejetih standardih. Za zaposlene je zadovoljen bolnik najvišja vrednota, kar kaže, da se trudijo za kakovostno obravnavo vseh pacientov. Za kakovostno zdravstveno nego potrebujemo dovolj časa in ustrezno število zdravstvenega kadra. Zaposleni so zadovoljivo seznanjeni s samo akreditacijo in so tudi dobro seznanjeni s samim namenom pridobitve akreditacije. Akreditacija je tesno povezana s kakovostno zdravstveno obravnavo in je prinesla pozitivne učinke.
Ključne besede: kakovost, kazalniki kakovosti, standardi, akreditacija, akreditacijski sistemi.
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 511; Prenosov: 208
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici